Slovenski etnografski muzej vabi na predavanje dr. Dragana Petrovca na temo nasilja pod masko.

Ljudje imamo radi maske. Nadevamo si jih ob najrazličnejših priložnostih. Klasične bolj poredko, predvsem ob praznikih, druge, ki jih poimenujem maske družbenih vlog, pa so vsakodnevni rekvizit. Večina klasičnih je neškodljivih, le izjemoma služijo za kaj nedovoljenega, morda le nemoralnega. 

Maske določenih družbenih vlog pa so dosti nevarnejše, ker po tradiciji legitimirajo nasilje. V vlogi, ki si jo izberemo, neprepoznavnost sploh ni potrebna. Ščiti nas že sama vloga, ki s tem prevzame funkcijo maske. V družbi se lahko pojavljajo skupine, ki vzamejo pravico v svoje roke s pojasnilom, da državni mehanizmi ne delujejo. Četudi je to res, so take maske vigilantstva nedopustne, ker s tem teptajo vse varovalke, ki jih je civilizacija ustvarila za korekten kazenski postopek, kjer se vse okoliščine dejanja in storilca natančno ugotovijo. Tako maska domoljubja privede do tega, da je v obrambi domovine dovoljeno početi vse, tudi vojne zločine. Taki domoljubi zahtevajo amnestijo za vse, kar se je »zgodilo« v vojnem času. To je tudi slovenski primer.

Maska športnega navijača je morda najbolj prepoznavna družbena vloga, ki opravičuje neprekinjeno nasilje iz tedna v teden. Tekma je po besedah slovenskega navijača »najbolj beden del dneva«. Smisel navijanja je v spopadu in nasilju, ki sledi. Ta maska je tako ponarodela, doma in v tujini, da jo jemljemo kot neizogibno tradicijo brez želje (in morda tudi možnosti) za spremembe.
V zadnjem času lahko govorimo tudi o maski družbene elite, kakor si jo prevzemajo posamezniki, ki se od ostalih državljanov ločijo predvsem po izjemnem bogastvu. Že to dejstvo jim daje privilegij, da odločajo o družbenem redu in usodi zlasti revnejšega dela prebivalstva, ki ga je treba voditi.

Opisanih je le nekaj primerov družbenih mask. Čas jih spreminja, opušča stare in ustvarja nove. Dobro je, če se tega pojava zavedamo, ker je legitimiranje takšnih pojavov uničujoče za družbeni napredek, kjer mora biti na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic.

O predavatelju:
Dr. Dragan Petrovec je pravnik, kriminolog in penolog ter eden vodilnih strokovnjakov za izvrševanje zapornih kazni doma in v tujini. Kot profesor in raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, na Pravni fakulteti in nekdanji profesor na Fakulteti za socialno delo in Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, se posveča filozofiji kaznovanja, kriminalitetni politiki ter obravnavanju obsojenih. Njegovo teoretsko delo dopolnjujejo bogate praktične izkušnje; med drugim je v sedemdesetih letih sodeloval v preoblikovanju ženskega zapora na Igu v uspešen odprti zapor. V širši javnosti je prepoznaven po pretanjeni občutljivosti za vprašanja nasilja, represije in doslednega spoštovanja človekovih pravic.