Čipka je preplet mnogih zgodb: od čipkarskih tehnik do čipkastih struktur, od izdelave do rabe, od prostorskih migracij do spremeb v času, od ustvarjalnega veselja do spominskih vrednosti... Čipka zato ni le »samostojna luknjičasta tvorba iz tekstilnih niti«, kot jo opredeljujejo slovarske definicije. Na naši razstavi ponazarja tudi mrežo vezi med časi, prostori in ljudmi ...

Razstava ČIPKAste vezi ponuja obilje muzejskih čipk in s čipkami krašenih predmetov - ti dokumentirajo pretekle vrednosti in pomene čipkastega. Sodobna čipka, ki nastaja v Sloveniji, pa je predstavljena z gradivom številnih sodelujočih institucij, društev, projektov in posameznikov, ki so dejavno povezani s čipkami. Tako je razstava na eni strani pripoved o razsežnostih dediščine preteklega, obenem pa tudi oblika evidentiranja dediščine, ki nastaja.

Razstavo je spodbudila –  tako kot mnoge druge po Sloveniji – priložnost, ko poteka v Ljubljani 17. svetovni kongres mednarodne čipkarske organizacije OIDFA (The International Bobbin and Needle Lace Organization; 24.– 26. 6. 2016), kar v marsičem lajša mednarodno populariziranje muzejskih zbirk in dediščine čipk pri nas. 

V času 17. svetovnega čipkarskega kongresa – OIDFA (Ljubljana, 24.– 26. junij 2016) so v sodelujočih muzejih na ogled razstave:

• Najstarejša ohranjena čipka na Slovesnkem (Narodni muzej Slovenije – Metelkova, 18. - 26. junij 2016)
• Čipka (MGML, Mestni muzej Ljubljana, 16. 6.–2. 10. 2016)