Slavko Smolej (1909–1961) Božično-novoletne in velikonočne šege in navade Ta odličen jeseniški amaterski fotograf, ki je bil sicer izrazito navezan na naravo, je tudi mojstrsko fotografiral svoje delovno in socialno okolje – jeseniško železarno in domače ljudi, med katerimi je deloval vse življenje.

Slovenski etnografski muzej hrani fotografije z dveh tematskih področij, ki jih je Smolej posnel pred drugo svetovno vojno: kolednike iz Podhoma pri Bledu leta 1938 in praznovanje velike noči na Jesenicah leta 1940. Kolednikom sledimo na njihovi poti v okolici Bleda. To so otroci, preoblečeni v svete tri kralje, ki od božiča do praznika svetih treh kraljev hodijo po domovih in zbirajo darove za revne družine z otroki. Pri tem voščijo domačim blagoslovljene božične praznike in kličejo božji blagoslov nadnje v novem letu. Velikonočno praznovanje je prikazano v treh delih. Prvi je blagoslov butaric na cvetno nedeljo, teden dni pred veliko nočjo, ko se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga navdušeno sprejeli z zelenjem. Sledi veliki petek, ko ga obsodijo na smrt in pribijejo na križ, na katerem umre ob treh popoldan. Na ta dan se v cerkvi ne zvoni in ne mašuje, v spomin na uro Jezusove smrti pa so se nekdaj ob tretji uri oglasile raglje.

Na Jesenicah je bilo pred drugo svetovno vojno še v navadi, da so od tretje ure dalje razbijali lesene škatle in zaboje - temu so rekli »Boga strašiti«. Trske so potem zbrali na kup in naslednje jutro, na veliko soboto, iz njih zakurili ogenj, duhovnik pa ga je vpričo zbranih domačinov blagoslovil. Ti so ga potem na različne načine odnesli v domače peči in štedilnike, kjer so potem kuhali in pekli velikonočne jedi.