Slovenski etnografski muzej

Jarmi / SEM:;0023661

Zbirka 
Jarmi
SEM:;0023661
Avtor 
David Žiberna, roj. 1984
Klasifikacija 
Oprema živine
Lokacija 
Merče
Datum 
2012
Kraj izdelave 
Merče

127. š = 67 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 4,5 cm / š med odprt. kambe = 14,3 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm T = 4,00 kg To zadnjo pridobitev za zbirko - enojni kambast vihrov jarem, v vaseh med Divačo in Sežano imenovan "komat" - je muzeju spomladi leta 2012 podaril/prodal njegov izdelovalec David Žiberna, roj. 1984, izučen mizar iz Merč 11, hišno ime "Žvabovi". David, sin gospodarja Ivana (roj. 1956), polagalca kamna in predsednika Razvojnega društva Merišče iz Merč, je na podlagi svojih mizarskih znanj (dokončal je Srednjo lesarsko šolo v Postojni) razvil zamisel, da bi lahko na sodoben način izdelal trpežnejši "komat" kakor so bili "ta stari". Ti so bili najpogosteje narejeni iz rešeljike (Prunus mahaleb L.). "Če so dobili rešeljiko, so nardili iz rešeljike; in če ne, je bil hrastov al jesenov." Iz naravne krivine oziroma - kot je pripovedoval David, ki zadevna stara znanja dobro pozna - na tak način, da je "že nono delal za sina. Tko da je že on ukrivljal v naravi komat. On je naredil en takšen kalup ("samec") in en droben jesen je upognil po temi kalupi. In on je rasel zmerom bolj debel, zmerom bolj debel, zmerom bolj debel ... In pol je on šel, sam odrezal in je naredu komat." Kljub tem starim znanjem se je David odločil, da svoj komat, ki predstavlja svojstveno inovacijo, naredi "po moderno", zato ker meni, da je tak izdelek "bolj siguren. Ta stoposto ne bo poču. Tam pa lahko dobiš grčo glih tuki (na vrhu ovratnika; op. I.S.), kamor je najbolj šibka točka - in bo zlomu. Recimo - tega garantiram brez okovanja, ne bo se zlomu. Ga ni vola, da ga zlomi ..." David je tu dodal: "Problem je u naravi; ker lahko dobiš in dobro in slabo ..." Ta najnovejši primerek v muzejski zbirki živinske vprege je izdelal na naslednji način: Najprej si je napravil "kalup za komat" - moško pokonci stoječega "samca" in nanj sedajočo, prilegajočo se "samico". Pojasnil je, da se tudi med mizarji uporabljata ti besedi: samec in samica ali pa čep in čepnica. Potem si je narezal ustrezno dolge trakove iz jesenovega furnirja, debelega 2 mm. Trak za trakom je premazal s poliuretanskim lepilom - z vrsto propena. Delati je moral hitro, saj se to lepilo hitro suši. Njegova poraba ni velika, ker se napihne. In za žival ni prav nič škodljivo, ker je vodoodporno (ter ne reagira ob stiku s potno kožo). Takšno je pač Davidovo mnenje. Zlepljene trakove furnirja je potem položil na "samca", ki ga je dal v stiskalnico za grozdje, ga pokril s "samico" in začel postopek stiskanja. Posušenemu in ukrivljenemu "kosu" lesa je sledilo ustrezno končno oblikovanje, vrtanje odprtin za kambo in potrebno okovanje. Z železnima obročema z rinkama za ojnici, s podvratno verigo in z verižico s kambinim zatičem mu je "komat" opremil petinštiridesetletni sosed Armando Orel, orodjar, iz Merč 8. Večina železnih sestavnih delov je bila pobrana s starih jarmičev. V Davidov inovativno izdelan "komat" je bil 21. aprila 2012, na prireditvi "Od borjača do borjača" v Pliskovici na Krasu, vprežen njihov najmlajši vol Miško. Izdelek je poskusno vožnjo uspešno prestal.

Deli