Slovenski etnografski muzej

Filmografija SEM / Boris Kuhar, 1929–2018

Boris Kuhar, 1929–2018
Datum 
2020
Preska, 2011, Ljubljana, 2018–2020.
Raziskava in koncept Nadja Valentinčič Furlan, gradivo sta posnela Urh Vrenjak in Nadja Valentinčič Furlan, montaža Nadja Valentinčič Furlan, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2020, 34 minut.

Boris Kuhar se je odlično znašel v mnogih vlogah in poklicih ter obvladal vrsto medijev. Leta 2011 smo na njegovem domu v Preski pri Grosupljem posneli intervju, ki je po njegovi nenadni smrti ostal eno redkih posnetih pričevanj o njegovi pestri življenjski in poklicni poti ter tvori osnovo portretnega filma.

Boris Kuhar pripoveduje, kako je po drugi svetovni vojni najprej postal novinar in potem končal študij etnologije, kako se je leta 1957 pridružil ekipi nastajajoče Televizije Ljubljana in potem kar 25 let vodil Slovenski etnografski muzej. Okrepil je razstavno dejavnost, uvedel film v terenske raziskave in na razstave ter odprl nov oddelek za neevropske kulture v Goričanah. Velik del njegovih raziskovalnih dejavnosti je bil vezan na afriška ljudstva in kulture, po upokojitvi leta 1987 pa se je posvetil raziskovanju slovenske tradicionalne, meščanske in zgodovinske kulinarike. Film prinaša citate iz njegovih najpomembnejših filmov, ki so  nastali v produkciji Televizije Slovenija in SEM, ter mnoge slikovne vire.

Na razstavi Poklon Borisu Kuharju (SEM, 9. maj – 31. december 2019) sta bila dostopna Kuharjev filmski opus in intervju v 12 delih; zadnjega smo leta 2020 zgostili in uredili v linearni film.

Članek Boris Kuhar in etnološki film predstavlja poklicno pot Borisa Kuharja (1929-2018) in njegovo vlogo v slovenskem Odboru za etnografski film in analizira Kuharjeve pomembnejše etnološke filme iz produkcije Televizije Ljubljana in Slovenskega etnografskega muzeja. Avtorja predstavi kot izrazitega filmskega praktika in prvega slovenskega etnologa, ki je sam snemal filme in poznal celoten proces filmske produkcije. Dokazuje, da je Kuhar s svojim delom na televiziji prispeval k odprtosti javne televizije za nadaljnje sodelovanje z etnologi, v Slovenskem etnografskem muzeju pa je sprožil naravnanost v razmeroma kratke filmske oblike za prikazovanje na razstavah.