Sodobna slovenska legenda
Znamka Cockta ima posebno vlogo v razvoju slovenskega trženja že od samega nastanka v začetku 50. let 20. stoletja, ko je v gospodarstvu prevladovala še vloga države. Skozi promocijo Cockte so se generacije Slovencev učile zahodnega življenjskega stila in se spoznavale z novimi oblikami oglaševanja. V prodajnih rezultatih Cockte je mogoče spremljati gospodarske razmere v bivši državi Jugoslaviji in moč slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Za znamko Cockto je leta 1994 že bila napisana osmrtnica, pa se je pod novim lastnikom z retro steklenico in močnim oglaševanjem uspešno vrnila na trg. Njen začetni uspeh na trgu lahko razložimo s konceptom "pioneer brand advantage", uspeh po letu 2000 pa se sklada z retro trendi na trgu. Za Cockto je tako kot za druge slovenske znamke pomemben tudi učinek "consumer ethnocentrism". Številne slovenske znamke iz preteklih obdobij so uspele zadržati svoj ugled in tržni delež ter predstavljajo ponos slovenskega gospodarstva, so del nacionalne identitete. Hkrati pa so tudi ogrožene zaradi tranzicije, globalizacije in drugih sprememb na trgu. (mag. Janez Damjan. Iz kataloga razstave Cockta, pijača vaše in naše mladosti, SEM, 2010.)

Nastanek Cockte
Zgodba o Cockti se je začela leta 1952, ko je direktor podjetja Slovenija vino Ivan Deu iz Združenih držav Amerike prinesel v kovčku stekleničko Coca-Cole in predlagal, da podobno pijačo izdelajo za domače tržišče. V istem letu in leto pozneje so razvili skrivni recept za prvo gazirano brezalkoholno pijačo v takratni Jugoslaviji. Zanj je zaslužen Emerik Zelinka. Leta 1953 je Cockta z vpisom v knjigo Zveznega patentnega urada v Beogradu in v knjigo patentnega urada v Bernu postala zaščitena znamka.
Ime Cockta je povezano z besedo koktajl (cocktail), saj gre za mešanico šipka, limone in vrste zdravilnih zelišč, ime Cockta Cockta pa se je zgledovalo po ameriški Coca-Coli.

Zorenje blagovne znamke
Leta 1952 je Sergej Pavlin, takrat še mlad študent arhitekture, izdelal prvo nalepko in stekleničko za Yugo Cockto, ki so jo oglaševali kot Cockta Cockta. Oblikoval je še vrsto reklamnih izdelkov: embalažo za prenašanje stekleničk, poslikavo kamionov, reklamne kombinezone za predstavitev ob planiških skokih idr. Njegov predlog za plakat iz leta 1952 z motivom severnega medveda, ki pije Cockto, ni bil sprejet; 40 let pozneje je severnega medveda za svojo ikono izbrala Coca-Cola. Zaslovel pa je še danes poznan plakat Uroša Vagaje z zagorelo deklico – s čopom, oblečeno v rumeno majico –, ki pije Cockto.

Prvič na trgu: Planica 1953
Nova pijača Cockta se je z veliko propagandno akcijo prvič predstavila javnosti 8. marca 1953 na smučarskih skokih v Planici: na panojih je bila na modrem ozadju plakata Vagajeva zagorela deklica, dekleta iz kolektiva Slovenija vino, oblečena v kombinezone s Cocktinimi znaki, so med gledalci raznašala Cockto, od železniške postaje pa do skakalnice so stala reklamna stojala s Cockto. Stekleničke Cockte so bile ob skokih osrednja zanimivost.

Propaganda
Podjetje Slovenija vino je po uspehu Cockte v Planici še bolj okrepilo propagando z različnimi akcijami. Ena izmed njih je fotografiranje prodajalke s kovinsko košarico za prodajo Cockte na železniških peronih in otrok, ki pijejo Cockto.
Podjetje Slovenija vino je v svojem glasilu oglaševalo Cockto kot pijačo, primerno za otroke, mladino in ljubitelje brezalkoholnih pijač, ter priporočalo gostinskim lokalom, naj jo mešajo z alkoholnimi pijačami – z vinom, s pivom, z vermutom, rumom idr. Cockta Cockta je bila v prodaji v gostinskih obratih, hotelih, restavracijah, kavarnah, bifejih, športnih društvih, tovarniških menzah, slaščičarnah in mlekarnah.
Ob koncu petdesetih let so v Tovarni vžigalic Dolac v Bosni in Hercegovini izdali serijo vžigaličnih škatlic z različnimi duhovitimi motivi, povezanimi s Cockto, ki so vabili ljudi, naj jo pijejo v vseh življenjskih okoliščinah in v vseh letnih časih.

Začetki konkurence: "Rogaška Cockta" 1953
Po uspehu Cockte na trgu leta 1952 so v Rogaški Slatini izdelali kopijo Cocktine stekleničke z napisom Rogaška 1953 in jo napolnili z mešanico Cocktinega sirupa in slatine iz Rogaške Slatine. Poskus se ni posrečil; korist od mešanice je imel le žganjar Anderlič, ki je iz pokvarjenega zvarka kuhal žganje. Sledil je spor med podjetjema Slovenija vino in Rogaška Slatina, ki so ga reševali na Državni politični arbitraži.

Razvoj znamke in njen razmah na trgu
Po Planici je Slovenija vino v manj kot letu dni prodalo štiri milijone stekleničk Cockte. Število potrošnikov je strmo naraščalo. Trg se je razširil tudi prek licenčnih prodajalcev oz. sodavičarjev, ki so polnili Cockto pod pogoji, določenimi v licenčni pogodbi. S tem se je prodaja močno povečala v vsej nekdanji Jugoslaviji, kjer je bilo leta 1967 že 90 licenčnih proizvajalcev, ki so letno proizvedli prek 75 milijonov steklenic. Leta 1963 je bila zgrajena prva polnilnica za polnjenje brezalkoholnih pijač v Beogradu. Dogajale so se tudi zlorabe: sodavičarji brez licenc, ki so polnili Cocktine stekleničke z nadomestki, podobnimi Cockti, so jih prelepili s svojimi nalepkami, npr. ekstra Cockta, super Cockta. Da bi zaščitil znamko in kakovost Cockte, je Slovin (nekdanje podjetje Slovenija vino) številnim kooperantom odvzel licenco in preusmeril razvoj proizvodnje samo v lastne polnilnice. Posledica negativnih dogajanj je bil upad izdelave in porabe, na to pa je vplivala tudi tržna uveljavitev drugih gaziranih brezalkoholnih pijač, npr. Coca-Cole in Schweppesa, ki so začele po letu 1968 spodrivati Cockto – do takrat edino takšno pijačo pri nas. Slovin si je na različne načine prizadeval, da bi povečal prodajo: Cocktin sirup je začel izvažati na Poljsko in Nizozemsko, leta 1974 je Cockta dobila novo preobleko – novo evro stekleničko (0,25 l) in eno najbolj poznanih gesel: Cockta, pijača vaše in naše mladosti.
Ob 30-obletnici Cockte, ki so jo spet praznovali v Planici, je Slovin prvič poslal na tržišče Cocktino plastenko in skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije organiziral tekmovanje v smučarskih skokih Pokal Cockta. Tudi Cockta v pločevinki se je prvič pojavila v Planici leta 1988.

Po letu 1991
Vse je kazalo, da bo po letu 1991 Cockta izrinjena s tržišča in pozabljena (kar so napovedovali tudi nekateri tržni strokovnjaki), vendar je leta 2000 blagovno znamko kupilo podjetje Kolinska in proizvodnjo oz. polnjenje preselilo v Rogaško Slatino. Predvsem od leta 2005, ko sta se združili podjetji Droga in Kolinska, je prišlo do velikih sprememb in ponovnega uspeha na trgu. Blagovna znamka Cockta tradicionalno še naprej ostaja tesno povezana s športom.

Droga Kolinska
Družba Droga Kolinska, d.d. je nastala s spojitvijo družb Droge, d.d., in Kolinske, d.d. maja 2005 z namenom povečanja tržne moči in rasti družbe. Internacionalizacijo je podjetje doseglo istega leta z vstopom v lastniško strukturo dveh pomembnih srbskih podjetij, Grand Prom in Soko Nada Štark.
Ključne blagovne znamke Droge Kolinske so: Argeta, Barcaffe, Grand kafa, Smoki, Cockta, Donat Mg, Bebi, Štark.

Nazaj