Tepežni dan je bila prvotno fantovska, nato pa otroška šega, ki se je obeleževal na tepežni dan (28. 12.), ki naj bi bil domnevno spomin na Herodov pomor dečkov v Betlehemu. Obhodniki so v vegetativno-kultnem obhodu hodili po hišah obredno tepst z vejo, šibo, tepežko, ali iz šib spletenim korobačem.

Domnevno gre za magično dejanje, pri katerem naj bi se s šibo življenja prenesla življenjska moč na človeka. Šega je bila prvotno verjetno fantovska, tepli naj bi dekleta, da bi bile rodne. Gostitelji so se za obisk oddolžili, se rešili z darovanjem peciva ali obrednega kruha, suhega sadja in/ali denarja.