Januarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje
Januar je bil bogat z novostmi v knjižnici, zato tokrat izpostavljamo več publikacij in priporočil:
Ob koncu leta je izšla naša periodična publikacija Etnolog (Slovenski etnografski muzej, 2024). Letošnja osrednja tema je bila narava kot integralni del družbenih procesov. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja.
Publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta (Slovenski etnografski muzej, 2024) umesti gibanje neuvrščenih v zgodovinski okvir, ki je usmerjal delovanje goričanskega muzeja. Avtorica dr. Tina Palaić predstavi zbiralno in razstavno politiko muzeja ter različne diskurze o drugem, ki jih je muzej v tem času ponujal obiskovalcem razstav. Osvetli tudi delovanje kustosinje dr. Pavle Štrukelj, ki se je največ posvečala prav raziskovanju in predstavljanju muzejskih zunajevropskih zbirk.
V Knjižnici Glasnika Slovenskega etnološkega društva je izšla publikacija Vleka ploha in poroka z borom: pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem (Slovensko etnološko društvo, 2024). V zborniku, čigar sourednica je naša kolegica dr. Nena Židov, so objavljeni prispevki z mednarodnega simpozija Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás: med izviri in prihodnostjo šege (Monošter/Szentgotthárd, 26.-27. september 2022). V zborniku so predstavljene najnovejše raziskave in pogledi na izvor, starost in razvoj vleke ploha in poroke z borom. Med avtorji prispevkov so tudi mag. Adela Pukl (Vleka ploha v Sloveniji) in dr. Nena Židov, ki je skupaj z mag. Anjo Jerin pripravila članek Borovo gostüvanje in vleka ploha: od pobud do vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
John Postill v knjigi The anthropology of digital practices: dispatches from the online culture wars (Routledge, 2024 ), ki temelji na dolgotrajnem etnografskem raziskovanju, preučuje vzročnosti digitalnih medijskih praks (npr. podcasting, objavljanje na YouTubu, tvitanje, komentiranje). Trdi namreč, da bodo imele te sodobne praske 'formativne' učinke na nastajajoči družbeni svet. Naloga digitalnega etnografa je v tem, da razlikuje med formativnimi in neformativnimi učinki specifičnih medijskih praks.
Zbornik Anthropology and climate change: from transformations to worldmaking (Routledge, 2024) izpostavlja delo antropologov v najrazličnejših kontekstih, kot znanstvenikov, predavateljev in praktikov, od akademskih ustanov do vladnih organov, mednarodnih znanstvenih agencij in fundacij, ki delajo v interdisciplinarnih raziskovalnih skupinah, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami. Delo je bogat etnografski vpogled v svetovne prakse, intervencije in sodelovanja ter odpira razpravo o tem, kako in na kakšne načine se antropologi ukvarjajo z regionalnimi in globalnimi ocenami klimatskih sprememb.
