Slovenski etnografski muzej

Avdiovizualne vsebine na stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta

Obiskovalci na razstavi Jaz, mi in drugi

Druga stalna razstava je konceptualno zasnovana zgodba o posamezniku, njegovih identitetah in njegovemu umeščanju v svet, ki spodbuja razmislek in odzive, zato prinaša subtilnejše avdiovizualne vsebine kot prva. Poleg dokumentarnih filmov in urejenih terenskih posnetkov prikazujemo domače posnetke, več vrst pripovedi in mozaični portret, ki obiskovalce spodbuja k sodelovanju pri snemanju pripovedi in portretov. Linearne vsebine (dokumentne filme in urejene terenske posnetke) prikazujemo v zanki na običajnih ekranih, mozaične vsebine (domače posnetke, pripovedi in portret) pa ponujamo na dotikalnih ekranih z interaktivnim dostopom, ki omogoča individualiziran način ogleda.

Avdiovizualni medij uporabljamo v zelo raznolikih funkcijah:

Vsebina, ki nagovarja čustva in razum

Obrazi

V uvodu v razstavo pod kategorijo Ljudje prikazujemo vsebino Obrazi. V njej so nanizane fotografije obrazov ljudi različnih starosti, ras in obeh spolov. Zabrisano ozadje ljudi izloči iz konkretnega prostora in časa, s tem pa poudari hkratno raznolikost in univerzalnost človeških obrazov. Spremljevalna zvoka kapljanja in tiktakanja nakazuje minevanje časa enkrat na naraven, drugič na kulturno pogojen način.

Obrazi. Zamisel Janja Žagar, realizacija Peter Gruden, produkcija SEM, 2009.

Scenski element, ki ustvarja vzdušje

Ogenj. Foto: Miha Špiček

V razdelku Dom in družina smo posnetke ognja vkomponirali v pano na temo ognjišča, ki je družinske člane povezovalo tako funkcionalno kot tudi simbolno. Ogenj pri obiskovalcih zbuja občutke in čustva, vezane na ognjišče, dom, toploto in varnost.

Ogenj. Kamera Darko Furlan, produkcija SEM, 2009.

Urejeno gradivo o letnih šegah

Kustosi SEM smo na terenu posneli tradicionalne dejavnosti, ki povezujejo vaško skupnost. Za razdelek Moja skupnost – moj domači kraj smo pripravi zelo zgoščene prikaze. Otepovce in Postavljanje majskega mlaja predvajamo v zanki na običajnem ekranu, možna je tudi izbira.

Otepovci

Otepovci

Otepanje je božično-novoletna šega v vaseh Zgornjega Bohinja, ki jo na štefanovo ali na silvestrovo izvaja fantovska skupnost. Maskirani koledniki hodijo od hiše do hiše in ljudem zaželijo srečno novo leto, v dar pa dobijo klobase, pijačo, jajca in denar.

Otepovci. Stara Fužina, december 2005. Kamera in izbor Nena Židov, montaža Nadja Valentinčič Furlan, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2008, 3,5 minute.

Postavljanje majskega mlaja

Postavljanje majskega mlaja

V Drašičih se je ohranilo postavljanje majskega mlaja, ki izvira iz časa pred drugo svetovno vojno. Soseska skupnost in gasilsko društvo imata vso potrebno mehanizacijo, vendar mlaj dvignejo na tradicionalen način, torej ročno, za kar je potrebno usklajeno delovanje vseh mož.

Postavljanje majskega mlaja. Drašiči, april 1994. Raziskava in kamera Andrej Dular, montaža Nadja Valentinčič Furlan, produkcija SEM, 2008, 5 minut.

Posnetek romanja

V razdelku Čez meje domačega kraja – moja odhajanja prikazujemo terenske posnetke romanja kot primer odhajanja od doma zaradi verskih motivov. Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja se ob župni cerkvi sv. Mihaela v Čatežu zberejo številni romarji. Iz Čateža s kipom Marije krenejo na božjo pot na Zaplaz, kjer stoji romarska cerkev Marijinega vnebovzetja.

Romanje. Čatež, Zaplaz, avgust 2002. Raziskava, kamera in izbor Nena Židov, montaža Nadja Valentinčič Furlan, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2008, 5 minut.

Dokumentarni filmi pričajo o preteklih obdobjih

V razdelku Čez meje domačega kraja – moja odhajanja prikazujemo dva dokumentarna filma iz produkcije Viba filma, ki jih hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.

Bizoviške perice

Bizoviške perice

Film sledi delovnemu krogu peric, ki so v Ljubljani zbrale umazano perilo, ga v Bizoviku oprale na roke, posušile na vetru in lepo zloženega vrnile strankam v mestu. Tradicionalni poklic peric je kmalu po nastanku filma v tej obliki izumrl zaradi množičnega uvajanja pralnih strojev v mestna gospodinjstva.

Bizoviške perice. Bizovik, 1959. Raziskava dr. Pavla Štrukelj, scenarij in režija Jože Bevc, kamera Žare Tušar, produkcija Viba film, 1959, 8 minut.

S'm z Ribn'ce Urban

Odlomki iz dokumentarnega filma S'm z Ribn'ce Urban

Zakonca Badjura sta v filmu S'm z Ribn'ce Urban prikazala tradicionalno izdelavo suhe robe in različne načine njene prodaje. Med drugim sta sledila zadnjemu zdomarju ali krošnjarju Jožetu Puclju iz Kota pri Ribnici, ki je suhorobarske izdelke prodajal od hiše do hiše po Sloveniji, največ po Gorenjskem. Robo je z vlakom pripeljal do Škofje Loke, kjer je imel skladišče, potem pa jo je peš ponujal po vaseh in mestih. Naslednica avtorskih pravic Rotija Badjura je iz dvanajstminutnega filma dovolila izbrati štiri daljše odlomke.

Odlomki iz dokumentarnega filma S'm z Ribn'ce Urban. Rašica, Kot pri Ribnici, Škofja Loka, Praprotno, Vrba, Ljubno na Gorenjskem, 1968. Kamera Tone Robnik, Viki Pogačar, Janez Maly, zamisel in izvedba Metod in Milka Badjura, produkcija Viba film, 1968, izbor Inja Smerdel, montaža Nadja Valentinčič Furlan, 5 minut.

Sličica odlomka dokumentarnega filma V nemškem Sudanu

V razdelku Moja ali tuja drugačnost – širni svet dokumentarec V nemškem Sudanu (Im Deutschen Sudan) priča o afriški epizodi izumitelja in svetovljana barona Antona Codellija iz Ljubljane. Leta 2011 je z nemškim podjetjem Telefunken začel graditi radiotelegrafsko postajo v Kamini, na območju današnjega severnega Toga. V tistem času je financiral snemanje prvega igranega filma na afriških tleh Bela boginja iz Wangore, spodbujal je tudi dokumentiranje načina življenja afriških ljudstev. Za igranim filmom se je na začetku prve svetovne vojne izgubila sled, precej dokumentarnih posnetkov pa je ohranjenih v filmu V nemškem Sudanu. Digitalno kopijo smo pridobili na Inštitutu za znanstveni film v Göttingenu v Nemčiji, po njegovem zaprtju pa originalni film hrani Nemški nacionalni arhiv v Berlinu. Naslednica materialnih avtorskih pravic režiserja Hansa Schomburgka, njegova nečakinja Jutta Niemann, nam je dovolila na razstavi prikazovati izbrane odlomke o štirih ljudstvih: Kotokoli tkejo na statvah in izdelujejo slamnike, ženske iz plemena Čokosi pripravljajo kašo, Basari kujejo, Konkombe pa streljajo z lokom in se kameri nastavijo z značilnim naglavnim okrasjem. Podobno rogato pokrivalo iz Codellijeve zbirke je možno videti na razstavi Med naravo in kulturo v razdelku Odsev daljnih svetov

Odlomki iz dokumentarnega filma V nemškem Sudanu. Severni Togo, 1913/14. Avtor Hans Schomburgk, izbor Marko Frelih, montaža Nadja Valentinčič Furlan, produkcija SEM, 4,5 minut.

Amaterski posnetki beležijo družinsko življenje

Interaktivna aplikacija Ravbarjevi

V razdelku Dom in družina prikazujemo dejavnosti iz družinskega življenja koroške družine. Domače posnetke (home video) smo pridobili od ljubiteljskega snemalca Hanzija Reichmana iz Želuč na južnem Koroškem v Avstriji. Na interaktivni enoti Raubarjevi ponujamo tri sklope posnetkov vsakdanjega družinskega življenja (Sprejem novega člana, Uvajanje v delo, Druženje skozi igro) in prizore treh vrst praznovanj (Osebni prazniki, Delovni prazniki, Letni prazniki), dodali smo še kratke predstavitve družine, domačije in avtorja posnetkov. Avdiovizualna vsebina Ravbarjevi je hommage domačim in ljubiteljskim posnetkom.  

Raubarjevi. Želuče, Avstrija, 1992-2008. Kamera Hanzi Reichman, izbor Polona Sketelj, montaža Hanzi Reichman, Nadja Valentinčič Furlan, interaktivna aplikacija Peter Gruden, produkcija SEM, 2008, skupno trajanje 11 minut.

 

Aleksandrinke in njihovi potomci

Pripovedi slovenskih izseljencev

V razdelku Moja ali tuja drugačnost – širni svet ponujamo zgoščene življenjske zgodbe treh ljudi, ki jih je zaznamovalo aleksandrinstvo. Govorne vsebine smo namensko posneli za razstavo, pri čemer smo iz precej dolgih pogovorov izluščili najbolj povedne dele. Pripovedovalce smo posneli v velikem planu, da ustvarimo vtis zaupnega pogovora. Pripovedi so dostopne na interaktivnih ekranih, angleški prevod prinašajo podnapisi.  

Alberta Gregorič. Prvačina, oktober 2007.

Franc Faganel. Šempeter pri Novi Gorici, januar 2008.

Marija Černe. Bilje, junij 2007.

Aleksandrinke in njihovi potomci. Raziskava, pogovor in izbor Daša Koprivec, kamera in montaža Nadja Valentinčič Furlan, interaktivna aplikacija Peter Gruden, produkcija SEM, 2009, skupno trajanje 9 minut.

Moj svet skozi pravljice ...

Pravljice kot skupni spomin človeštva

Interaktivna vsebina v razdelku Jaz – moj osebni svet vsebuje primere pravljic in pripovedi o osebnih spoznanjih, ki posamezniku pomagajo graditi pogled nase in na svet. Pravljice kot univerzalna sporočila in večplastni vir podatkov sodijo v skupni spomin človeštva, življenjska spoznanja pa so enkratna in sestavljajo osebni spomin vsakega posameznika. Posneli smo ljudsko pripovedovalko Fanči Vidmar z Vojskega, slavistko in etnologinjo Marija Cvetek iz Srednje vasi v Bohinju ter raziskovalko in poustvarjalko Liobo Jenče iz Dolenje vasi pri Cerknici. Pripovedovalce o osebnih izkušnjah in spoznanjih smo izbrali po ključu narodne pripadnosti: Marijan Česnik je Slovenec, Ana Zablatnik Slovenka, živeča izven meja Slovenije, Ashikeja Biakeddyja pa smo izbrali kot ne-Slovenca. Mladi Navajo Indijanec živi sodoben ameriški način življenja, obenem pa ohranja stike s tradicijo ljudstva Dine. 

Fanči Vidmar Pravljica. Vojsko, julij 2007.

Marija CvetekBog je svet delil, Svetemu Petru se ni ljubilo pobrati podkve. Ljubljana, maj 2007.

Lioba Jenče Deček, ki je imel rad oblake, Zemlja plava na vodi, Zemlja nastane iz zrna peska. Ljubljana, januar 2008.

Marijan Česnik, Ljubljana, Slovenija. Ljubljana, marec 2008.

Ana Zablatnik, Bilnjovs, Avstrijska Koroška. Bilnjovs, junij 2007.

Ashike Biakeddy, Big Mountain, Navajo/Hopi rezervat, Združene države Amerike. Ljubljana, junij 2007.

Moj svet skozi pravljice in spoznanja. Avtorica koncepta in strokovna sodelavka Janja Žagar, pogovor, kamera in montaža Nadja Valentinčič Furlan, interaktivna aplikacija Peter Gruden, produkcija SEM, 2008, skupno trajanje 19 minut.

Filmski mozaik posameznika

Filmski mozaik Vesna

Avdiovizualna rdeča nit razstave je filmski mozaik Vesna, ki razstavne vsebine razišče na nivoju izbranega posameznika. Identitete Vesne Maver iz Granta in njeno umeščanje v svet lahko spoznamo skozi 21 slikovnih in govornih sekvenc na interaktivnem zaslonu v izteku razstave. Filmski mozaik vsebuje tudi povabilo obiskovalcem, da sodelujejo pri snemanju video portretov in pripovedi. S tem smo zasnovali dolgoročni projekt dvosmerne avdiovizualne komunikacije, katere cilj je obiskovalce privabiti v dejavno sooblikovanje medijskih vsebin in tako v odprti del razstave vključiti avtentične glasove in podobe.

Vesna. Grant, Rut, Ljubljana v Sloveniji, 2009, Innichen v Italiji, 2008. Raziskava, pogovor in montaža Nadja Valentinčič Furlan, kamera Nadja Valentinčič Furlan, Peter Paul Crepaz, Jaka Kleč, interaktivna aplikacija Peter Gruden, produkcija SEM, 2009, 35 minut.

Dvosmerna komunikacija z obiskovalci

Interaktivna vsebina Odzivi obiskovalcev

V prostoru za druženje v izteku razstave je umeščena interaktivna vsebina Odzivi obiskovalcev z rastočima zbirkama Galerija pripovedovalcev in Galerija portretov. Pripovedi obiskovalcev v dnevni sobi razstave snema muzejska ekipa, okrajšane na 3 do 6 minut pa so dostopne na razstavi in na spletni strani. Video potreti nastajajo z našo spodbudo, obenem pa vključujemo tudi neodvisno produkcijo. S tem participativnim projektom omogočamo vidnost in slišnost predstavnikom družbenih skupin in manjšin, ki so v javnih medijih prezrte ali obravnavane stereotipno.  

Galerija pripovedovalcev

Kulturna mediatorja v muzejski dnevni sobi snemata pripoved obiskovalke (foto: Andreja Kofol).

Ste pripravljeni svoja razmišljanja, ki jih je spodbudila razstava Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, deliti z nami? Izziv so lahko naslednja vprašanja:

  • Kdo si / ste? 
  • Kaj je zate / za vas družina?  Kaj je zate / za vas dom? Kakšne vloge imaš / imate v družini?
  • Od kod si / ste doma? Kateri ljudje so ti / vam blizu? S kom preživljaš/te delavnik in s kom deliš/te praznik?
  • Zdoma – kam in zakaj? Kdo (p)ostajaš/te? 
  • Kako občutiš/te državo, ki ji pripadaš/te? Kateri narod čutiš/te kot svoj narod?
  • Kaj te/vas vleče v tuje dežele med druge ljudi? Po čem presojaš/te drugačnost? V čem vidiš/te enakost?
  • Kdo si/ste torej ti/vi?  Od kod prihajaš/te in kam greš/ste? 

Veselimo se vašega sodelovanja.

Kontaktna oseba:
Nadja Valentinčič Furlan
nadja.valentincic@etno-muzej.si

Deli