Islamska republika Afganistan je celinska država v srednji Aziji. Na zahodu meji na Iran, na jugu in vzhodu na Pakistan, na severu na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan, ter v skrajni vzhodni točki na Kitajsko. Je približno 31x krat večja od Slovenije (ima 625.225 km²). V Afganistanu že nekaj desetletij ni bil izveden popis prebivalstva, zato točnih podatkov o številu prebivalstva ni. Po ocenah iz leta 2005 šteje 30 milijonov prebivalcev. Od teh je največ Paštunov (40 %), Tadžikov (25%), ki so po veri muslimanski suniti, sledijo jim Hazari (19%), ki so mongolski narod in po veri muslimanski šiiti, ter manjše narodnostne skupine (Tadžiki, Uzbeki, Balodži, Turkmeni, Nuristanci, Aimak, Pašaji in drugi). Med njimi še vedno divjajo medsebojni plemenski spori. Uradna jezika sta paštunski in darijski, govorijo pa je še mnogo drugih jezikov. Pokrajina Afganistana je močno razčlenjena, prepletena je s puščavskimi ravninami in visokimi gorami.

V Afganistanu je samo 12% primerne obdelovalne površine, kljub temu pa se 85% Afganistancev ukvarja s kmetijstvom. V glavnem pridelujejo žito, zelenjavo, orehe, bombaž ter sadje. Pomembno pa je gojenje maka, kar so sosednje države večkrat neuspešno poskusile prepovedati, saj ga uporabljajo za izdelavo drog (opij, heroin) kot glavni vir dobička revnih vasi. Najbolj razvita živinorejska panoga je ovčjereja. Iz volne pletejo oblačila in preproge. Zaradi neprestanih vojn je industrija slabo razvita. Tudi prometne zveze so slabe, asfaltirane ceste obstajajo v glavnem okoli večjih mest. Afganistan je s svetom povezan preko mednarodnega letališča v Kabulu.

Danes, po zadnji devetletni vojni, ki še vedno divja, in desetletjih prejšnjih vojn, so razmere v Afganistanu nevzdržne, povsod vladajo strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v šotorih in v hišah iz blata, veliko se jih izseljuje. Po podatkih UNHCR je bilo leta 2009 1,7 milijona afganistanskih beguncev v Pakistanu in 1 milijon v Iranu. Zdravstvo in šolstvo prav tako nista urejena. Vlada Hamida Karzaia obvladuje le ožje območje glavnega mesta Kabula in okolice, zato Afganistan potrebuje pomoč. Tudi mednarodna skupnost je s svojimi prizadevanji za vnovično vzpostavitev trajnega miru in stabilnosti v državi pristopila k razmeram v Afganistanu. NATO-vi operaciji ISAF (International Security assistance Force), katere cilj je pomagati afganistanskim organom oblasti pri oblikovanju varnega okolja, se je leta 2004 pridružila tudi Slovenska vojska.