Igrače med spominom in navdihom
Novo urejena zbirka okoli 1000 igrač – donacija profesorja Helmuta Anthesa iz Nemčije
S spletno razstavo predstavljamo zbirko igrač iz druge polovice 20. stoletja, ki jo je Slovenskemu etnografskemu muzeju leta 2000 daroval profesor Helmut Anthes (1935–2010), takratni direktor sedanjega Mestnega muzeja Michelstadt v Nemčiji. SEM je zbirko pridobil na pobudo tedanje kustosinje za družbeno kulturo Tanje Tomažič. Zbirka igrač je obsežna in šteje okoli 1000 predmetov oziroma igralnih kompletov, ki so bili v večini v rabi v Nemčiji. Ob urejanju smo igrače očistili in po potrebi restavrirali. Raziskali smo njihovo zgodovino, uporabo in časovni izvor ter podatke obdelali v programu za muzejsko dokumentacijo.
Izbrane igrače smo obiskovalcem predstavili z manjšo razstavo Igrače med spominom in navdihom v prenovljenem pritličju razstavne hiše SEM. Del zbirke smo predstavili v okviru razstave Mi za mizo: Od snovnega do simbolnega, kjer smo razstavili miniaturne ambiente z mizicami, del notranje opreme hišic za punčke iz obdobja od 50. do 70. let 20. stoletja. Celotno zbirko predstavljamo s spletno razstavo fotografij, ki so urejene po značilnih tipih igrač in zajemajo vso pestrost igrač, značilnih za določeno časovno obdobje. V večini izhajajo iz časa po 2. svetovni vojni in največ jih je bilo izdelanih v takratni Zahodni Nemčiji, nekatere pa tudi v drugih državah, kot so Velika Britanija, Hong Kong, Japonska, itd.
Spomini na igro, igranje in igrače so zagotovo med najbolj prijetnimi spomini na otroštvo, ki jih s seboj nosi prav vsakdo. Igrače, ki jih predstavljamo s spletno razstavo, tako obujajo spomine pri starejših, mlajši generaciji pa dajejo vpogled v to, kako so se igrali v preteklosti, pred pojavom digitalnih igrač in računalniških iger. Morda jih tudi navdihnejo, da posežejo po starejših igračah, s katerimi so se igrali njihovi starši in stari starši.
Igrače v muzejskih zbirkah in zbirki SEM
Igrače so pomemben del zbirk sodobnih etnoloških muzejev in pripomorejo k celovitemu prikazu načina življenja v določenem obdobju, prostoru in socialnem okolju. Izvor igrač je prazgodovinski; prve najdbe predmetov za igro datirajo okoli 2000 let pr. n. št. Zlata doba razvoja igrač je bila v 20. stoletju in po drugi svetovni vojni so si jih lahko privoščili že v skoraj vseh gospodinjstvih zahodnega sveta. Skozi igro se otroci izobražujejo, učijo ustvarjalnosti, družbenih vlog ter spoznavajo kulturo, v katero so se rodili. Pridobivajo svoje prve življenjske izkušnje in se učijo vrednot odraslega sveta.
Prvi predmeti, namenjeni igri, so v zbirke SEM prišli že leta 1923, ko je bil ustanovljen Kraljevi etnografski muzej, in so bili prvotno del zbirk Deželnega muzeja za Kranjsko v Ljubljani. Namensko zbiranje igrač se je začelo ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih in SEM je leta 1979 pripravil prvo razstavo o otroških igračah pri nas.
Punčke in fantki
V zbirki je okoli 50 punčk oz. fantkov različnih velikosti, pri katerih so lepo vidni različni načini izdelave skozi čas z uporabo raznolikih materialov. Prevladujejo punčke iz plastične mase iz 2. polovice 20. stoletja, v zbirki pa je tudi nekaj manjših celuloidnih dojenčkov, dve starejši punčki iz polihromiranega kompozitnega materiala iz zgodnjega 20. stoletja ter tri punčke s porcelanasto glavo, dlanmi in stopali, med katerimi je še posebej zanimiv dojenček s tremi obrazi, izdelan na Japonskem.
Punčke, ene izmed najbolj priljubljenih igrač, se uvrščajo med najstarejše igrače. Miniaturne punčke oz. lutke so odkrili v egipčanskih grobnicah in datirajo 2000 pr. n. št. Punčka je otroški videz dobila šele v 19. stoletju, v prejšnjih obdobjih pa je upodabljala odrasli ženski ideal. V slovenščini je »punčka« omenjena v slovarju že leta 1688 pod geslom »die Puppe« s slovensko razlago: »punzhiza, s katerimi se ty mladi otrozi ygrajo«. Dokler so punčke izdelovali ročno, so bile drage in dosegljive le otrokom najpremožnejših. Na podeželju so prevladovale preproste doma narejene punčke iz cunj in naravnih materialov, ki so jih otroci ali starši izdelali sami. V 20. stoletju pa so popolnoma prevladali novi materiali, npr. guma in celuloid, predvsem pa plastične mase. Zaradi novih umetnih snovi in množične proizvodnje, so v prejšnjem stoletju punčke postale bolj dostopne vsem družbenim slojem.
Ročne lutke
Zbirka igrač vključuje dva kompleta ročnih lutk za lutkovno gledališče Kasperltheater. Lutke upodabljajo glavni lik Kasperja in ostale značilne like, kot so babica, princesa, kralj, čarovnica, ropar, krokodil in druge, skupaj s kuliso za predstavo ter knjižico z dialogi. V zbirki so tudi tri ročne lutke znamenite, še danes najbolj slavne evropske tovarne plišastih igrač Steiff: opica, maček in palček.
Kasperltheater je lutkovno gledališče z glavnim likom Kasperjem, značilno za Nemčijo, Avstrijo in nemško govorečo Švico. Njegove korenine segajo v 17. stoletje in v preteklosti je bilo tako priljubljeno, da je bil Kasperltheater sinonim za lutkovno gledališče. V zgodnjih igrah je Kasper s palico premagal hudiča, čarovnico in krokodila, v sodobnih igrah pa pomaga svojim prijateljem pri reševanju različnih težav. Struktura gledališča Kasper se uporablja tudi za uprizoritve Grimmovih in drugih, tudi sodobnih pravljic. V časopisu Jutro iz leta 1931 lahko zasledimo oglas, ki vabi na lutkovno igro Gašper gledališče v prostorih tovarne Tribuna v Ljubljani. Po tem lahko sklepamo, da so se tovrstne ali podobne lutkovne predstave uprizarjale tudi na naših tleh.
Pohištvo in oprema za hišice za punčke
V zbirki izstopajo številni predmeti miniaturne notranje opreme za hišice za punčke iz obdobja od 50. do 70. let 20. stoletja. Gre za okoli 110 kompletov, ki vsebujejo po več miniaturnih predmetov notranje opreme in 10 trgovin z miniaturnimi embalažami živil. Med njimi so številni posebni predmeti: oprema za miniaturno sobo z vrčkom iz gline, ki kot najmanjši muzejski predmet v višino meri le nekaj milimetrov, miniaturna šolska učilnica izdelana v Sovjetski zvezi ali pa miniatura dizajnerskega Panton stola, ki je prvi stol v zgodovini brez zadnjih nog, narejen iz enega samega odlitka plastike, če jih izpostavimo le nekaj. Elemente notranje opreme predstavljamo po štirih najznačilnejših tipih.
Miniaturne hišice z opremo so v Evropi pričeli izdelovati že v 16. stoletju. Sprva so bile namenjene odraslim iz premožnejših slojev in izdelovali so jih različni specializirani obrtniki. Po industrijski revoluciji in drugi svetovni vojni, ko so jih začeli proizvajati množično, so bile že namenjene predvsem otrokom. Miniaturno pohištvo, ki je bilo izdelano v Zahodni Nemčiji, kaže podobnosti z igračami, ki so se uporabljale v našem prostoru in priča tudi o širši globalni uveljavljenosti določenih vrst notranje opreme. Danes je zbiranje in izdelava hišic z miniaturno opremo predvsem hobi za odrasle navdušence, ki zbirajo tako sodobne kot starejše hišice, ki so bile prvotno namenjene otrokom. V miniaturnem pohištvu se vsekakor zrcali svet odraslih, v katerega so se skozi igro počasi vključevali otroci in so pravi dokument bivalne kulture svojega časa.
Pohištvo in oprema
Zibelke in posteljice
Posoda
Trgovine
Svet Indijancev in kavbojev
Obsežna je zbirka plastičnih figuric Indijancev, kavbojev, bizonov, konjev in drugih živali ter številnih rekvizitov za njihov svet, kot so drevesa, vozovi in totemi, ki skupaj šteje okoli 400 predmetov. Gre za figurice iz različnih kompletov pisanih barv z različnim orožjem in v različnih, v večini bojnih položajih, izdelane v Zahodni Nemčiji, Hong Kongu in Angliji.
Ameriški staroselci, t. i. Indijanci, so bili v množični kulturi Evrope 20. stoletja močno prisotni. Ob popularnih romanih Karla Maya o Vinetouju, so bile tudi na naših tleh razširjene igrače, ki so upodabljale staroselce, njihovo orožje, pa tudi kostumi in slikanice s stereotipnimi upodobitvami t. i. Indijancev. Pri plastičnih figuricah iz zbirke se na eni strani kaže nasilen zgodnji odnos kolonizatorjev do staroselcev, na drugi pa uporaba elementov etnične kulture kot komercialnega blaga. Gre za stereotipno podobo prvotnih prebivalcev Severne Amerike opremljenih s perjem in resicami, ki ga je ustvarila komercialna popularna kultura in se izrazito kaže tudi pri otroških igračah.
Vozila
Zbirka vključuje okoli 60 vozil: od lesenih miniaturnih vozil, ki v dolžino merijo le nekaj centimetrov, do priljubljenih lesenih vlakcev, klasičnih kovinskih in tudi plastičnih miniatur avtomobilčkov in drugih delovnih vozil ter tudi živali na kolesih.
Pri vozilih lahko izpostavimo še en vidik rabe različnih igrač: pogosto je določena s spolom otrok, ki so jim namenjene. Deklicam so že od nekdaj podarjali igrače, vezane na dom in materinstvo, fantom pa igrače, ki vzpodbujajo razvoj tehničnih spretnosti, pri čemer so še posebej priljubljeni avtomobilčki in druga vozila. Leseni vozički in konjički so se prvič pojavili že v času starega grškega in rimskega imperija, med industrijsko revolucijo so jih pričeli izdelovati množično. Miniature avtomobilčkov iz kovine ali plastike izdelujejo skoraj tako dolgo kot avtomobile same. Pojavile so se v obdobju prve svetovne vojne in so bile sprva namenjene otroški igri. Z razvojem novih materialov so postale vse bolj dodelane in v novejšem času se je preko spleta začela kultura zbirateljstva, tudi na naših tleh.
Kocke in sestavljanke
Zanimive so raznolike kocke in sestavljanke: od prvih t. i. Ankerjevih gradilnih kock iz umetnega kamna, do preprostih kock iz katerih lahko sestavljamo različne slike in prvih kompletov znamenitih LEGO kock izdelanih v 50. letih 20. stoletja na Danskem, ki so še danes ena izmed najbolj priljubljenih igrač na svetu.
Sestavljanje kock vse do sredine 19. stoletja ni bilo cenjeno, saj so menili, da gre za premalo vzgojno in koristno igračo. Otroke so takrat obravnavali kot majhne odrasle in tudi igrače so imele funkcijo koristnega oponašanja odraslih. Šele, ko je znameniti pedagog Friedrich Fröbel razvil teorijo, da se smisel za disciplino in ustvarjalnost otrok lahko pospešuje in razvija tudi s pomočjo igre s kockami, so se te v drugi polovici 19. stoletja razširile po svetu. Premožni starši so otrokom pričeli kupovali poučne igrače, med drugimi tudi gradilne kocke in sestavljanke. Te so še danes izjemno priljubljena igrača, ki skozi odraščanje spremlja številne generacije otrok.
Živali
V zbirki lahko opazujemo različne živali: od majhnih ročno izrezljanih figuric živalic iz lesa, ki v višino merijo le 2 centimetra, do serijsko izdelanih živali, kot sta magnetna psa iz Vzhodne Nemčije, pokalice v obliki sovic, izdelane na Japonskem ter nekaj klasičnih plišastih živali.
Raznolike figurice živali so tudi ena izmed najbolj priljubljenih igrač vseh časov, katerih uporaba sega v prazgodovino in antiko. Sprva so jih izdelovali iz lesa in drugih materialov, ki jih je bilo mogoče najti v naravi. Začetek serijske proizvodnje datira v konec 19. stoletja, ko je Margarete Steiff v Nemčiji pričela izdelovati prve živali iz blaga za prodajo. Leta 1902 so po načrtu njenega nečaka izdelali prvega medvedka s premakljivimi udi. Slavni 'Teddy bear' je svoje ime dobil po ameriškem predsedniku Theodorju Rooseveltu, ki je na lovu pred strelom rešil medvedjega mladiča in tako postal junak v slikanici. V začetku 20. stoletja so plišaste živali pričeli uvažati tudi v slovenski prostor.
Namizne igre
Zbirka vključuje okoli 20 raznolikih namiznih iger, kot so šah, dama, monopoli, čarovniški triki, karte, različne tehnične igre in druge. Večina je bila izdelanih v takratni Zahodni Nemčiji, enake namizne igre pa smo v 20. stoletju poznali in igrali tudi v slovenskem prostoru.
Tudi zgodovina namiznih iger sega do najstarejših kultur in najdemo jih v zapuščini vseh starih civilizacij. Za najstarejšo namizno igro na svetu velja igra s ploščo in kockami, ki so jo našli v Iraku in izhaja iz 3000 pr. n. št. Namizne družabne igre so se razvijale na vseh celinah sveta, samostojno ali pa potovale in se širile s trgovci in raziskovalci. Ene izmed najstarejših iger so šah, dama in domine. Šah, znan tudi kot kraljevska igra, naj bi nastal v Indiji v 6. stoletju, igre, podobne dami, pa so igrali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Različne družabne igre so bile priljubljene tudi med visoko družbo prejšnjih stoletij. V 19. in 20. stoletju so se uveljavile številne nove namizne igre, od Človek ne jezi se in Mlina do geografskih, poslovnih ter vojaško osvajalnih namiznih iger, kot sta monopoli ali Risk. Namizne družabne igre so po celem svetu ostale priljubljene vse do danes.
Različne igrače
V zbirki so tudi različne igrače serijske proizvodnje iz 2. polovice 20. stoletja, kot so inštrumenti za otroke, avtocesta, kulisa gledališča, figurice iz lesa in umetnih mas ter druge, ki prav tako pričajo o pestrosti igrač v obdobju, ko so se že dodobra uveljavile umetne mase in nove tehnologije serijske izdelave.
Pošljite nam zgodbo o svoji najljubši igrači ali otroški igri!
Vabimo vas, da z nami delite zgodbe o vaših igračah ali igrah, ki ste se jih igrali v otroštvu. Dobrodošel je vsak zapis, ki bo dopolnil našo muzejsko zgodbo. Veseli bomo, če z nami delite tudi fotografijo svoje igrače. Zgodbe zbiramo v pisni obliki na e-naslovu: katarina.nahtigal@etno-muzej.si.