Rokodelska in obrtniška izdelava sta povezani z visoko stopnjo veščin priprave materialov, znanja krojenja, šivanja, krašenja. Takšna izdelava je bila prisotna v vseh starih civilizacijah, pri čemer je šlo lahko za izdelke po meri posameznega naročnika ali serijski, popravila pa so opravljali tudi drugi. Evropski srednji vek je nekatera že odkrita in prakticirana znanja iz časov rimskega imperija pozabil oz. opustil, postopoma pa razvil nove, zahtevnejše tehnologije izdelave in poklicne (cehovske) organizacije. Sočasno z njimi so bila obuvala lahko tudi izdelki domačih obrtnikov, med njimi tudi coklarjev.  Pretežno ročni postopki izdelave so se le malo spreminjali. Pomembnejše spremembe so prinesli izumi strojev, ti so vsaj nekatere postopke izdelovanja olajšali in pospešili.