mag. Inja Smerdel
V SEM zaposlena od leta 1980 do 2012.
mag. etnologije, muzejska svetnica
Etnologinja Inja Smerdel, muzejska svetnica, je študij na ljubljanski Filozofski Fakulteti končala leta 1979 z delom Stensko okrasje – eden razpoznavnih znakov načina življenja (Problemi, 20, št. 9/10, Ljubljana 1982, pp. 48-61).
Takoj po diplomi je stopila na strokovno pot kustosinje v Posavskem muzeju v Brežicah. Po začetnem ukvarjanju s posameznimi pojavi množične kulture – po študiji o stenskem okrasju je na primer v Brežicah napisala še krajšo monografijo o godbenikih pihalnega orkestra Kapelska godba (Kapele 1980) – je z letom 1980, ko se je zaposlila kot kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, postalo njeno raziskovalno področje ruralno gospodarstvo oziroma kultura gospodarskih načinov.
V preteklih dveh desetletjih in pol se je tako posvečala še posebej raziskovanju posameznih gospodarsko kulturnih prvin (povečini takšnih, ki so bile premalo raziskane, oziroma zaradi svoje navidezne obrobnosti celo povsem neraziskane), čeprav so jo ob snovanju razstav začela vznemirjati tudi muzeološka vprašanja: tehtnejša izmed tovrstnih besedil sta na primer članka Razstava »Vetrnik (predmet – življenje)« in nekaj vzporednih misli muzejske etnologinje (Glasnik Slovenskega etnološkega društva, leto 21, št. 4, Ljubljana 1984, pp. 94-97), Etnološka razstava »Kam so vsi pastirji šli…« (miselno popotovanje od raziskave do razstave z nekaterimi obpotnimi postanki) (Glasnik Slovenskega etnološkega društva, leto 30, št. ¼, Ljubljana 1990, pp. 83-90; Da una ricerca etnologica ad una mostra: l'esempio di una mostra temporanea sulla pastorizia transumante, v: G. Bergamini, A. Ciceri, G.P. Gri (redig.), Atti del convegno internazionale di studi sui musei etnografici, Udine 1993, pp. 217-222) in študija Projekt, imenovan »Slovenski etnografski muzej« / The project called »The Slovene Ethnographic Museum« (Etnolog, 6, Ljubljana 1996, pp.17-58).
Med letoma 1991 in 1995 je bila glavna urednica znanstvene periodične publikacije Slovenskega etnografskega muzeja Etnolog, od leta 1995 do 2005 pa direktorica tega muzeja, ki je vodila njegov program in prostorsko preobrazbo.
Področje delovanja
Njene temeljne študije o posameznih gospodarsko kulturnih prvinah so naslednje:
- Soseska vasi Selce (Traditiones, 10-12, Ljubljana 1984, pp. 5-34), razprava o gospodarski in drugi samoupravi soseske ene izmed vasi na Pivki (v 19. in v prvi polovici 20. stoletja), središčnega subjekta vaškega samoupravljanja, ki je pomembno oblikoval medsebojne odnose v vaški skupnosti.
- Etnološka monografija Ovčarstvo na Pivki. Transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali trije »ovčarji« (Koper 1989), magistrsko delo, ki ga je nadgradila s privlačno vizualizacijo, z eno izmed obsežnejših razstav. V razpravi je poskušala med drugim odgovoriti na vprašanja: kdo so bili »ovčarji« (posestniki večjih ovčjih tropov) v tej slovenski regiji, kako so bili med seboj povezani, kakšno je bilo njihovo mesto v širši skupnosti, kakšen delež je imela ovčereja v njihovi rodbinski ekonomiki in kakšna je bila soodnosnost med transhumantno ovčerejo ter kulturo in načinom življenja ovčarjev. Kot eno izmed temeljnih je zapisala spoznanje, da je bil poseben odnos do ovac gibalo življenja in dela vseh, ki so ovčarili.
- Razprava Med smrtjo na krožniku in ječarsko ljubeznijo ali o ptičjem lovu v Brdih (Etnolog, 2/1, Ljubljana 1992, pp. 29-78), primerjalna študija, v kateri je določila osnovne pojme in glavne značilnosti ptičjega lova na Slovenskem in nanizala spoznanja o briških ptičarjih, pticah in pasteh (pričevalna povečini za prvo polovico 20. stoletja). V središču njenega razpravljanja je bil odnos med človekom in pticami pevkami, razpet med dva temeljna namena, zavoljo katerih so nastavljali pticam – hrano in držanjem pernatih pevcev v kletkah.
- Dvojezična knjiga Oselniki, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Ljubljana 1994), v kateri sta izšla katalog omenjene zbirke in primerjalna spremna študija z naslovom Oselnik. Drobna obrobna oda: delu, znanju, ustvarjalnosti, svojosti, erosu / Whetstone holders. An ode to labour, skill, creativity, individuality and Eros. V njej je to obrobno orodje razkrila kot enega izmed predmetov, ki so med delom najtesneje povezani s človekom. Prav mikavna bližina, telesni stik med človekom in predmetom (primarnim tvarnim virom) – med koscem in njegovim oselnikom – je bil eden izmed virov njenih premišljanj o oselnikovi večpomenski povednosti, ki je raziskavo zbirke usmeril v naslednje: poleg temeljnih védenj o oselniku kot gospodarski in kulturni prvini (o njegovi zgodovini , o geografski razprostranjenosti posameznih oblikovnih tipov) in poleg eksplicitnih, »vidnih« pričevanj o njegovi izdelavi, likovnem oblikovanju in rabi, razkriti še implicitno, »skrito« povednost te kulturne prvine; ugotoviti različna razmerja med človekom (izdelovalcem, uporabnikom, družbeno skupino) in oselnikom oziroma vloge in pomene oselnika v posameznem družbenem okolju in času. Tudi to svojo razpravo je nadgradila z obsežno razstavo.
- V nizu besedil o posameznih gospodarsko kulturnih prvinah sta v zadnjih letih nastali še pregledna študija Dediščina lanu in platna na Slovenskem / The Slovene linen-making tradition (v: P. Moro, G. Ferigo, G. P. Gri (redig.), Linen on Net, The common roots of the European linen patterns (EU Raphael programme; Finland, Italy, Slovenia, Sweden; Proceedings of the conference in Hämenlinna, 13-21 Sept.1998), Udine 1998, pp. 73-96) in temeljna razprava o žrmljah na Slovenskem z naslovom Notre mère, donnez-nous aujourd'hui notre pain quotidien. De la fabrication, de la vente et de l'emploi du moulin à bras dans les régions reculées de la Slovénie (predstavljena na mednarodnem kolokviju v Franciji, v La Ferté-sous-Jouarre, 16-23 maja 2002; Etnolog, 12, Ljubljana 2002, pp.). Obe zadnji navedeni deli sodita v sklop tistih njenih besedil (objavljenih razprav in člankov je 157 bibliografskih enot), ki so izšla v tujih jezikih in s katerimi si prizadeva umeščati védenja o posameznih prvinah slovenske etnološke dediščine v širši evropski strokovni prostor. Med tovrstnimi deli so na primer tudi naslednja: – Les relations homme-animal dans l'élevage ovin transhumant de Slovénie (J.C. Duclos, A. Pitte (redig.), L'homme et le mouton dans l'espace de la transhumance, Grenoble 1994, pp. 157-169); – Les premiers skis utilisés dans les Alps: les skis de Bloke en Slovénie (La grande histoire du ski, Musée Dauphinois, Grenoble 1994, pp. 27-33);
– Slovenia: an enigma to Europeans (and others), Europe in a nutshell to the Slovenes (P. Lysaght (redig.), Food and celebration: from fasting to feasting, Proceedings of the 13th Conference of the International Commission for Ethnological Food Research, Slovenia, June 5-11, 2000. Ljubljana/Dublin 2002, pp.29-37) in nekatera druga.
Tema, ki jo je vsa leta raziskovanj raznovrstnih sestavin ruralnega gospodarstva nedvomno najbolj vznemirjala, pa so odnosi med človekom in živalmi. Po razkrivanju razmerij človek – ovca in človek – ptica so prišli v zadnjem času v središče njenih raziskovalnih prizadevanj delovni voli: od njihovega stvarnega pomena v strukturah vsakdanjega življenja v ruralnih civilizacijah, v »stoletjih delovnih volov«, do njihovih preteklih in sodobnih metaforičnih pomenov.
Po desetih letih vodenja Slovenskega etnografskega muzeja – po vsem, kar so ta delovno in časovno pomenila – se je prav na to temo odločila napisati doktorsko disertacijo. Njen naslov je Podjarmljena moškost in podnaslov Človek in vol. O kulturnih vidikih vprežnih volov v ruralni civilizaciji: Primer Slovenije. Od leta 2004 je tako doktorantka pariške EHESS, École des Hautes Études en Sciences Sociales (njen mentor je prof. dr. François Sigaut, ugleden francoski strokovnjak na področju zgodovine in antropologije agrarnih tehnik). Prvo slovensko razpravo na to temo je objavila spomladi 2005 v Slavenskem zborniku pod naslovom »'Bol si pámetən ku člóvk,' je rekel volu? O razmerju človek – vol v vsakdanu in kulturi pivškega kmeta« (Ur. J. Boštjančič. Vrhnika : Galerija 2, 2005, str. 341-379).
Članek z naslovom Étudier les animaux en Slovénie. Des hommes et des bœufs v Ethnologie française 2012/2 (Vol. 42).