Kanika Gupta, aktivistka v rezidenci v Slovenskem etnografskem muzeju, bo predstavila svoje raziskovanje enega od najbolj razširjenih starodavnih indijskih motivov, motiva o ženski in drevesu, kot ga lahko spoznavamo skozi zgodnje kamnite kipe iz obdobja od 2. stoletja pred našim štetjem do 2. stoletja našega štetja.

Nekatere od teh podob so bile v skladu z napisi na kipih opredeljene kot naravno božanstvo, imenovano Yakshi. Kljub temu identiteta in etos kulta Yakshi ter motiv ženske z drevesom ostajata nejasna. V predavanju bo Kanika Gupta orisala starodavne indijske mite, ki omenjajo drevesne boginje in Yakshi, ter poskusila pojasniti povezave, ki so jih starodavne indijske skupnosti vzpostavljale z naravo in gozdovi, ki so jih naseljevale. To božanstvo so si prilastile vse tri starodavne indijske religije: džainizem, budizem in brahmanizem. Zakaj je bilo tem religijam pomembneje vključiti to božanstvo, namesto da bi ga preprosto izbrisale? Kaj nam te podobe in miti sporočajo?

Starodavni načini bivanja po vsem svetu kažejo, da je za ljudi možno, da živijo v sozvočju z naravo in ne proti njej; zgodovina nam razkriva, da je preživetje človeka pravzaprav odvisno od njegovega dopolnjevanja namesto zoperstavljanja naravnemu okolju. Drevesno božanstvo je manifestacija ene od teh realnosti, ki je nekoč obstajala in se preoblikovala v rokah teh, ki so si podredili naravo in se je svet odmaknil od svojih zemeljskih korenin. Ali se lahko iz teh starodavnih načinov bivanja kaj naučimo? Morda veliko, a le, če smo pripravljeni pustiti ob strani svojo nastopaško tehnološko arogantnost.

Dogodek bo moderirala Tina Palaić, antropologinja in muzejska kustosinja ter nacionalna koordinatorka projekta Taking Care.

Spletni dogodek na platformi Zoom
Meeting ID: 971 6569 3688; Passcode: 601084
https://zoom.us/j/97165693688?pwd=bGRlMHZDZXFYYmVZbms2QWlzdkhHQT09