V Narodnem muzeju Slovenije so bile v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izvedene tri ponovitve veččutnega vodstva Posmrtno življenje starih Egipčanov. Vodstvo sta kot spremljevalni program ob občasni razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu pripravila in izvajala Antun Smerdel, predstavnik skupine slepih, in kustodinja pedagoginja Tina Palaić, zaposlena na projektu.

Verovanja starih Egipčanov v posmrtno življenje so udeleženci spoznavali s pomočjo predmetov, ki sta jih v domovino poslala ali prinesla diplomata iz slovenskih dežel v 19. stoletju: Anton Lavrin in Jožef Švegel. Osrednji eksponat, okoli katerega je bila spletena pripoved veččutnega vodstva, je egipčanska mumija Amonovega svečenika A-keswy-te. V grobnico, kjer je moč videti edino človeško egipčansko mumijo pri nas, so udeležence popeljali zvoki reke Nil. Raziskave mumificiranih teles nam ponujajo informacije o pričakovani življenjski dobi tedanjih ljudi, o zdravju, boleznih, metodah balzamiranja teles in tudi o prehrani. Udeleženci so poskusili s tipom in okušanjem prepoznati, kaj so jedli stari Egipčani. Poleg tega, da so se preizkusili v različnih položajih balzamiranih teles, so ugotavljali tudi, kakšen vonj ima mumija. Otipali so repliki lesenega in kamnitega sarkofaga, s pomočjo replik amuletov pa so spoznavali, kakšno pomoč so na poti na drugi svet potrebovali stari Egipčani. Po vodstvu so se udeleženci lahko preizkusili v igri tipni spomin in spoznali še več amuletov, ki so jih uporabljali stari Egipčani.