Oktobra 2013 je Mednarodni muzejski svet – Slovenski odbor ICOM (na kratko ICOM Slovenija) prvič podelil nagrade slovenskim muzejem, ki jo je oblikoval z namenom vzpodbujanja, popularizacije in promoviranja, mednarodnega mreženja slovenske muzejske misli in dela. Po drugi strani je nagrada ICOM Slovenija namenjena tudi promoviranju vsakoletne teme mednarodnega muzejskega dne (izbere jo ICOM na globalni ravni) v slovenskih muzejih.

V kategoriji za mednarodne prepoznavne projekte so kandidirali: Narodna galerija z razstavo Špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja; Narodni muzej Slovenije z razstavo Podobe Balkana in Slovenski etnografski muzej z razstavo ORINOCO, Indijanci amazonskega deževnega gozda (razstava ORINOCO  s spremljajočimi prireditve, ki so se odvijale v SEM med aprilom 2011 in septembrom 2012).

Nagrada ICOM Slovenija 2013 za mednarodno prepoznavne projekte je bila podeljena Slovenskemu etnografskemu muzeju in Nini Zdravič Polič (vodji projekta) za razstavo ORINOCO. Projekt ORINOCO je Komisija za podeljevanje nagrad ICOM Slovenija prepoznala kot najmočnejši in najglobalnejši po svoji sporočilnosti, v čemer je v celoti sledil ICOMovim priporočilom. Posvečal se je namreč vprašanjem ohranjanja univerzalne dediščine ter skupne odgovornosti zanjo, spodbujanju medkulturnega dialoga, aktualnim vprašanem preživetja človeštva,  trajnostnem razvoju in številnim drugim.

Nagrado za promoviranje vsakoletne ICOMove teme je prejel Muzej narodne osvoboditve Maribor za projekt »Prevzeli smo muzej«. 

Komisija za podelitev nagrad ICOM  Slovenija 2013, ki ji je predsedovala Jerneja Batič, je svoj izbor za nagrade za mednarodno prepoznavne projekte utemeljila z besedami: »Tri izjemne razstave, ki so Slovenijo povezale z Evropo in svetom in prek katerih so muzeji spletli nove vezi na mednarodnem področju ter uveljavljali načela muzejske stroke. Razstava Špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja v Narodni galeriji, razstava Podobe Balkana v Narodnem muzeju Slovenije in razstava Orinoco v Slovenskem etnografskem muzeju.

Pa vendar so med njimi razlike; medtem ko se je pri razstavi Španskega kiparstva sprožal dialog predvsem v ozki strokovni javnosti, so Podobe Balkana prinesle razmislek in možnost dialoga na zgodovinsko najbolj nemirnem področju Evrope skozi spomine na zgodovinske spremembe JV Evrope v 19. stoletju. To je razstava, ki skozi kulturno raznolikost povezuje ter z odprtim pristopom k zgodovini raziskuje nove možnosti interpretacije posameznih narodovih izpovedi. Zavedamo se pomena in mednarodne razsežnosti razstave z uvrstitvijo v program UNESCO. Zato navkljub opaznim muzeološkim pomanjkljivostim izrekamo vse priznanje njenim avtorjem.

Tretja razstava, Orinoco, ima najmočnejšo in najbolj globalno sporočilnost na nivoju prepoznavnosti ICOM-ovih načel. Razstava je posvečena vprašanjem ohranjanja univerzalne dediščine ter skupne odgovornosti zanjo. Slovenski etnografski muzej je z razstavo Orinoco dosegel ozaveščanje o nujnosti trajnostnega razvoja, vzpodbudil medkulturni dialog, interdisciplinarnost ter zavest o pomenu spoznavanja in upoštevanja različnih vrednot in načina življenja. Za ozaveščanje in vzpodbujanje dialoga o aktualnih vprašanjih preživetja človeštva so se podali v srce naše Zemlje, v Amazonijo, ki skozi prebivalce kot nosilce izjemnega duhovnega sveta in bogatega znanja o okolju sproža razmislek o preživetju človeštva.

Razstava, ki je nastala z omejenimi finančnimi sredstvi in z zavedanjem potrebe slovenske družbe po predstavljanju aktualnih tem, je plod večletnega usklajevanja in dela Nine Zdravič Polič na mednarodnem področju …«

Eden od obiskovalcev je zapisal: "Vse razstave so lepe, toda Orinoco je nekaj popolnoma drugačnega od vsega, kar sem kdaj videl v muzeju."

Nagrada ICOM Slovenija je oblikovana z namenom vzpodbujanja, popularizacije in promoviranja mednarodnega mreženja slovenske muzejske misli in dela. Mednarodna sodelovanja slovenskih strokovnjakov s kolegi v tujini, medinstitucionalna povezovanja, participativnost in vzajemni projekti na mednarodnem nivoju omogočajo preplet vsebin in njegovo svetovno kontekstualizacijo. Tako vzpostavljen mednarodni dialog vzpodbuja kritičen pogled in konstruktivno kritiko, diskusije o dediščinskih temah in vsebinah in s tem posledično dviga znanja in poznavanja o področju kulturne dediščine in njeni zgodovinski in sociološki prepletenosti. Promovira se razvoj in pomen muzejev kot institucij, ki prinašajo nove ideje in prispevajo k razvoju zavesti.