Škornji pokrivajo stopalo, gleženj in spodnji del noge, lahko pa segajo tudi prek kolena. Razvoj škornjev izhaja iz zaščitne rabe dveh živalskih kož, ovitih in prevezanih posebej okoli stopala in posebej okoli gležnja in spodnjega dela noge. Dvodelno obuvalo (čevelj in golenica ali ovojki) ni le predhodnik škornja, občasno je tudi praktična vzporedna oblika. Mejno področje med škornji in čevlji so t. i. polškornji ali visoki čevlji, gležnjarji itd. Simbolni pomeni škornja so dominantnost, moč, moškost, kajti škornji so bili praviloma obuvalo moških, z izjemo kožnatih obuval v mrzlih polarnih razmerah. Spremljali so njihove najbolj ogrožujoče aktivnosti: lov, jezdenje, vojaško urjenje, pohode in bojevanje. Ženske so pred 19. stoletjem obule (moške) škornje le za ježo. Značaj ženskosti so pridobili tesno oprijeti ženski polškorenjci 19. stoletja, ki so v imenu spodobnosti pokrivali nogo, a naredili stopala in gležnje še bolj opazne in privlačne. Od 60. let 20. stol. so škornji pogosteje žensko kot moško obuvalo.