Razstava razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In ne nazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami.

Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi.

Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske.

Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega življenja«, in da je torej z upodabljanjem etnografske dediščine ustvarjal lastni značilni likovni izraz.

Maksim Gaspari je cenjen še danes in za marsikoga je vrednota imeti doma vsaj eno njegovo sliko. Pokazatelj njegove priljubljenost je tudi umetnostni trg.

Spregledovali so, da motivika, ki jo je črpal iz zakladnice kmečke umetnosti, šeg in navad ter ljudskih pesmi in pripovedk – z besedami etnologa Nika Kureta – »odraža idealizirani svet z malce prikrojeno folkloro«. Umetnikove podobe tega sveta so se priljubile številnim Slovenkam in Slovencem, ki so njegove slike, razglednice in ilustracije vzeli za svoje in jih posvojili kot najboljše upodobitve značilnosti svoje kulture in načina življenja.

dr. Bojana Rogelj Škafar, avtorica in kustodinja razstave

Razstavo Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je pripravil Slovenski etnografski muzej, zanj Natalija Polenec, direktorica
Avtorica in kustodinja razstave, vodja projekta in besedila: dr. Bojana Rogelj Škafar
Strokovni sodelavec: Robert Kužnik, Studio Zibka, poznavalec življenja in dela slikarja Maksima Gasparija
Arhitektura razstave in grafično oblikovanje: Miran Mohar, Studio Ploca, zanj Hana Marisa Mohar in Frane Stančić