Oblika obuval je bila vedno povezana s tehnologijo izdelave, lastnostmi razpoložljivih materialov in vrstami prestiža, ki so podpirale status in ugled družbenih elit. Obuvala so lahko imela znanega izdelovalca, oblikovne zamisli pa so bile brezimne. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila konfekcijska obutev že splošno dostopna, a ni imela pravega ugleda. Za predstavnike elit se množična ponudba za vsakogar ni zdela dovolj. Rešitev so pomenili unikatni ali maloserijski izdelki priznanih modnih oblikovalcev. Dizajnersko oblikovanje je vezano na obrtno ali na industrijsko izdelavo, a je zanimivo tudi zaradi tehnoloških inovacij, vnesenih idej in provokacij, ki so potencialno zametki novih družbenih razmislekov in gospodarskih vodil (npr. recikliranje, trajnostni razvoj, odnos do živali in nadomestni materiali, ekološki vidiki itd.).