Slovenski etnografski muzej

O pustni šegi škoromatiji na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju

Datum objave 
1. February 2019
Kontakt 


Ciganka in cunjarja

Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej
Ljubljana, 1. februar 2019

V petek, 8. februarja 2019 ob 12. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini). Z njo muzej obeležuje letošnji Slovenski kulturni praznik. Dogodek se bo začel ob 11.30 na ploščadi pred SEM, ko nas bodo z zvoki in norčijami pozdravili hrušiški škoromati, sledi odprtje razstave ter vodstvo po razstavi z njeno avtorico mag. Adelo Pukl in njenimi gosti – škoromati.

Škoromatija je pustna šega, ko se pustni liki škoromati na pustno soboto odpravijo na pustno poberijo po vasi: obhod po hišah in pobiranje darov. Na pepelnično sredo pusta zažgejo ali pokopljejo. Na razstavi so predstavljene štiri stare pustne maske iz 60-ih let 20. stoletja in pet novejših pustnih mask. Ostali liki, ki so del pustne poberije v Hrušici, pa so na ogled na fotografijah in v krajšem filmu, ki spremljajo razstavo.

Slovenski etnografski muzej (SEM) hrani fotografije in predmete hrušiških škoromatov iz leta 1962, ko je kolegica etnologinja Marija Makarovič dokumentirala pustno poberijo po vasi Hrušica v Brkinih. Konec istega leta je muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov (opremo škopita, opremo škoromata z zvonci, obleko ta belega, košaro poberina in opremo cunjarja). Leta 2018, 56 let kasneje, pa je SEM v dogovoru s škoromati odkupil še 5 pustnih mask hrušiških škoromatov: škoromat z zvonci, škopit, pepeljuhar, poberin in cunjar. Na ta način dopolnjujemo zbirke SEM.

Na razstavi, ki predstavlja škoromatijo, pustno šego v Hrušici, so predstavljene 4 stare pustne maske iz 60-ih let 20. stoletja in 5 sodobnih pustnih mask (škoromat z zvonci, kleščar ali škopit, poberin, pepeljuhar in cunjar). Ostali liki (turek, ženin in nevesta, ta debel, medved Marko z gospodarjem, ciganka, ti zeleni, muzika, hudič, cingesar, lovec, orna kulca, ta mrtev tega živga nosi, dimnikar, sejalec, gozdar), ki so del pustne poberije v Hrušici, so predstavljeni s fotografijami. Razstava vključuje tudi film o pustni poberiji po vasi Hrušica v Brkinih (10’).

SEM je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne pripravil tokratno razstavo, ki je plod uspešnega terenskega dela kustosov SEM in delovanja Koordinatorja. Škoromatija kot pustna šega je od leta 2012 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

O škoromatiji
V škoromate se danes šemijo na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Hrušica, Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Podgrad, Podbeže in Račice. V Hrušici si nekateri pustni liki nadenejo obrazne maske, v drugih vaseh se le orišejo po obrazu. Pustne oprave si ob pomoči mater in punc naredijo fantje sami.

Na štefanovo (26. 12.) se fantje in možje zberejo, si razdelijo vloge in se dogovorijo o poteku škoromatije. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo v Hrušici opravijo na pustno soboto: zberejo se sredi vasi, nato krenejo na obhod po vasi. Poberina in škoromat z zvonci se ločijo od glavnine in začnejo od hiše do hiše pobirati darove. V hišo vstopijo odkriti, da domačini vedo, kdo je prišel k njim, vprašajo, če imajo kaj za škoromate, se nato za darove zahvalijo, zaželijo vse dobro v letu, ki prihaja, in se poslovijo. Glavnina ta čas hodi po vasi in uganja norčije, ustavljajo se pred hišami, veseljačijo, plešejo z domačinkami, pijejo in jedo, kar jim domačini pripravijo. Na pepelnično sredo pospremijo pusta na konec vasi, kjer ga zažgejo (pokop pusta).

Prva omemba, na podlagi katere škoromati utemeljujejo svoje izročilo, so arhivski zapisi iz Čedada in Vidma v Furlaniji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor besede scaramatte, sgaravatte naj bi izhajal iz nemške besede Scharwächter, ki pomeni 'četni stražar'. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja (škópita). Skupno ime škoromati pa se je ohranilo za brkinske šeme. Prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji je iz leta 1952.

Več o programu SEM ob Slovenskem kulturnem prazniku: https://www.etno-muzej.si/sl/dogodki/kulturni-praznik-v-sem-0

Kontaktna oseba:

mag. Adela Pukl, avtorica razstave, Slovenski etnografski muzej

T: 01 / 3008 786, adela.pukl@etno-muzej.si
 

Foto: M. MakarovičFoto: A. PuklFoto: A. Pukl
Deli