Lansko jesen je Slovenski etnografski muzej sprejel v svoje zbirke dragoceno gradivo o mesarski obrti. Podarili so ga potomci Josipa Rozmana, ljubljanskega mesarja, ki je imel med svetovnima vojnama na Cesti sv. Petra v Ljubljani mesarsko prekajevalski obrat. V njem je izdeloval prekajene mesnine, njegov najpomembnejši prodajni izdelek pa so bile kranjske klobase.

Josip Rozman je svoje izdelke prodajal v svoji delavnici, naročila za izdelke pa je prejemal tudi prek lastnih reklamnih dopisnic, ki jih je dal natisniti s svojim naslovom in logotipom ter jih je razdeljeval svojim strankam. Izdelke je po poštnem povzetju razpošiljal po vsej državi in v inozemstvo. Med rednimi odjemalci suhomesnatih izdelkov, zlasti pa kranjskih klobas, so bile gostilne, restavracije, kavarne, hoteli, bifeji, trgovine, različna društva, rudniške uprave in drugi.

Rozmanovo mesarsko podjetje se je začelo razcvetati v začetku 30. let 20. stoletja, ko se je znatno povečalo povpraševanje po njegovih kranjskih klobasah. Poslovni uspeh je Josipa Rozmana verjetno spodbudil, da je leta 1932 poslal na živilsko razstavo v Bruselj svoje prekajene prehrambene izdelke. Zanje je dobil častno diplomo z zlato medaljo in odlikovanjem, kar je bilo nedvomno visoko mednarodno priznanje njegovi strokovni usposobljenosti in poslovni uspešnosti.

Po tem uspehu je Rozman razširil svojo proizvodnjo in svoje mesnine, zlasti kranjske klobase, prodajal v skorajda petdeset krajev po Jugoslaviji, Italiji in Avstriji. "Pristne kranjske klobase", kakršne je med svetovnima vojnama izdeloval in jih do zavidljive kakovosti povzdignil mesar Josip Rozman, so tudi danes del  prehranske in kulinarične tradicije in identitete našega kulturnega prostora.

Na priložnostni razstavi v atriju Slovenskega etnografskega muzeja si lahko ogledate Rozmanove obrtne dokumente, fotografije, reklamno gradivo in tudi visoko bruseljsko priznanje.

mag. Andrej Dular