Začetek neevropskih zbirk na slovenskem sega v leto 1836, ko je Kranjski deželni muzej Rudolfinum pridobil prvi kitajski predmet - album slik kitajskih borilnih veščin.

Bogati in obsežni kitajska in indonezijska zbirka sta bili povod za ustanovitev Muzeja neevropskih kultur (dislocirane enote Slovenskega etnografskega muzeja) leta 1964, v baročnem dvorcu Goričane pri Medvodah, ki je v 38 letih delovanja vse do ukinitve in preselitve predmetov na novo lokacijo SEMa na Metelkovi ter ustanovitve dveh kustodiatov pomenil z izjemnimi razstavami in spremljajočimi dogodki »okno v svet« številnim obiskovalkam in obiskovalcem.

Na stalni razstavi Odsev daljnih svetov  prikazujemo v prostorih Azija in Oceanija predmete iz Tibeta (budistične kipce, obredni bobenček,  molilni mlinček, ritualni zvonec  in 'diamantno strelo'), Kitajske (Skuškovo kitajsko zbirko - mandarinsko oblačilo Qi pao, izrezljani omari, naslanjača in ogledalo, vse iz časa dinastije Qing), Indonezije (Beblerjevo zbirko ročnih in senčnih lutk Wayang kulit, goleg in klitik ter različne kose tekstila ikat, batik in songket), Papue Nove Gvineje (sulice in slamnata krilca), Polinezije (model čolna s podporno smučko in vesla ter  Avstralije (bumeranga). Predmeti so vmeščeni v kontekst sicer zelo poenostavljene, posplošene in fragmentarne predstavitve posameznih kultur omenjenih dežel ter ilustrirani z videom, fotografijami, simboli in pregovori. Kustodiat pripravlja tudi občasne tematske razstave. Zadnja je bila Afganistan – slovenski pogledi.

Kustodiat dokumentira, zbira, raziskuje, komunicira, razstavlja in interpretira otipljivo in neotipljivo kulturno dediščino z območij Azije, Oceanije in Avstralije. V obdobju več kot 180 let je muzej zbral kitajske, indijske, tibetanske, nepalske, burmanske, korejske, japonske, indonezijske in afganistanske predmete ter predmete iz otočij Oceanije in Avstralije, ki so jih prinesli ali poslali številni zbiralci (misionarji, popotniki, mornarji, diplomati, trgovci in študenti). Kustodiat vodi mag. Ralf Čeplak Mencin, ki se vse bolj povezuje z domačini proučevanih kultur v njihovem avtentičnem okolju, kot tudi s priseljenci v Sloveniji.