Specialna knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) deluje v skladu s poslanstvom matične organizacije.

Knjižnica svojo zbirko gradi s publikacijami in drugimi informacijskimi viri, ki se vsebinsko navezujejo na zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, ki je nacionalna etnološka muzejska ustanova kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in družbenega pomena, temelječega na zbirkah s področij slovenske tradicijske materialne, družbene in duhovne kulture in na zbirkah nekaterih kultur sveta.

Uporabniki specialne knjižnice so strokovnjaki s področja etnologije in njej sorodnih ved. Knjižnico in njene storitve v največji meri uporabljajo zaposleni v matični ustanovi (notranji uporabniki), kot zunanji uporabniki pa v knjižnico in njeno čitalnico prihajajo tudi drugi strokovnjaki in ljubitelji etnologije, študenti, oblikovalci, kostumografi itn.

Namen in cilji pridobivanja knjižničnega gradiva in informacijskih virov

Specialna knjižnica SEM pridobiva knjižnično gradivo in informacijske vire z namenom, da zgradi relevantno knjižnično zbirko z etnološkimi in njej sorodnimi vsebinami, ki bi zadovoljila potrebe svojih uporabnikov.

Nameni in cilji pridobivanja knjižničnega gradiva in informacijskih virov:

• gradnja knjižnične zbirke s knjižničnim gradivom in z informacijskimi viri, ki se vsebinsko navezujejo na etnologijo slovenskega etničnega ozemlja in nekaterih kultur sveta,
• gradnja knjižnične zbirke s knjižničnim gradivom in informacijskimi viri z znanstvenih področij, kot so etnologija, antropologija, muzeologija, konservatorstvo ter restavratorstvo, zgodovina in kulturna zgodovina, arheologija, sociologija in podobne.
• zainteresiranim uporabnikom ponuditi in omogočiti dostop do knjižničnega gradiva in informacijskih virov.

Vrste knjižničnega gradiva in informacijskih virov

Knjižnično zbirko specialne knjižnice sestavlja tiskano gradivo (monografske publikacije, periodika) in neknjižno gradivo (zbirka DVD-jev in CD-jev). Zbirka elektronskih knjig obsega publikacije, ki so bile izdane v založništvu SEM. Posebna zbirka je hemeroteka. V njej so hranjeni izrezki iz časnikov. V mapah je hranjeno starejše gradivo, od novejšega pa le tisto, ki se vsebinsko navezuje na dejavnost SEM ali ima drugo pomembno vsebino. Dostopov do plačljivih podatkovnih baz knjižnica nima zakupljenih.

Način izbora knjižničnega gradiva in informacijskih virov

Osnovno vodilo pri gradnji in dopolnjevanju knjižnične zbirke je pridobivanje knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov, ki se vsebinsko navezujejo na muzeju relevantna znanstvena področja: etnologija, antropologija, muzeologija, muzejska pedagogika, konservatorstvo in restavratorstvo, zgodovina, kulturna zgodovina, arheologija, sociologija in druga sorodna področja.

Znotraj teh področij imajo prednost pri nakupu vsebine vezane na aktualne projekte in dejavnosti SEM, temeljna literatura, knjižno gradivo in informacijski viri, ki jih ostale knjižnice nimajo ali so težje dostopne. Izven naštetih področij se nakupuje tudi drugo gradivo, ki ga matična ustanova in njeni oddelki potrebujejo za svoje delovanje (računalništvo in informatika, zakonodaja, dokumentacija, bibliotekarstvo in podobno). Ostali kriteriji, ki vplivajo na odločitev za nakup ali sprejem donacije gradiva, so še ohranjenost gradiva, njegova provenienca, pomen in dosegljivost; dvojniki so uvrščeni v zbirko pogojno glede na morebitne posebnosti, neaktualnega in vsebinsko nerelevantnega gradiva knjižnica v zbirko načeloma ne uvršča. Za nakup knjižničnega gradiva in informacijskih virov knjižnica sledi založniški dejavnosti na Slovenskem in v tujini. Od svojih uporabnikov sprejema predloge in želje za nakupe, ki jih nato v soglasju z upravo SEM tudi naroča. Pri gradnji hemerotečne zbirke in hranjenju medijskih objav knjižnica sprotno usklajuje relevantnost v podatkovno bazo posredovanih enot s strani zunanjega partnerja, ki zagotavlja dostopnost gradiva. Od donacij specialna knjižnica sprejema gradivo glede na relevantnost vsebine, ohranjenost, provenience podarjenega gradiva in morebitnih drugih značilnosti (ročno dopisane zabeležke ob besedilu, redke izdaje in podobno).

Knjižno gradivo in informacijske vire, ki jih knjižnica prejme z zamenjavo z drugimi ustanovami, se načeloma v celoti uvrsti v zbirko, saj gre običajno za publikacije s področij, ki so zanimiva za matično organizacijo. Obenem tako knjižnica tudi hrani produkcijo ostalih domačih in tujih muzejev in ustanov, ki delujejo na sorodnih področjih kot SEM. Publikacije, ki izidejo v založništvu SEM, knjižnica hrani v dveh izvodih. Sestavni del knjižnične zbirke so tudi dokazni izvodi, ki jih SEM prejme po pogodbi ob posredovanju fotografskega gradiva Dokumentacije SEM.

Način razvoja knjižnične zbirke, izločanja in odpisa gradiva

Specialna knjižnica SEM dopolnjuje in gradi knjižnično zbirko na prej opisane načine in na podlagi navedenih kriterijev, iz zbirke pa sprotno izloča nerelevantno gradivo.

Kriteriji za izločanje in odpis gradiva so:

• relevantnost vsebine
• dvojniki
• zastarelost
• ohranjenost in nepopolno gradivo
• založeno in izgubljeno gradivo.

Prvi in najpomembnejši kriterij izločanja in odpisovanja gradiva je relevantnost vsebin. Izloča in odpisuje se gradivo z znanstvenih in s strokovnih področij, s katerimi se SEM in posledično njeni zaposleni ne ukvarjajo in tudi ni zanimiva za druge uporabnike.
V dvojnikih se hrani izdaje SEM, gradivo, ki je pomembno po vsebini, hrani se redke in težje dosegljive publikacije, gradivo z zanimivo provenienco in drugimi posebnostmi; ostalo gradivo se sprotno izloča in odpisuje. Kriterij zastarelosti izpolnjuje gradivo z vsebinami, ki niso pomembne za razvoj etnološke stroke ter njej sorodnih področij in starejše izdaje, ki jih lahko nadomestimo z novejšimi. Običajno gre za objave s tematikami s seznama neprednostnih področij; med tovrstno gradivo na primer sodijo računalniški priročniki, zakonodaja in podobno. Kot zastarelo gradivo lahko štejemo tudi neknjižno gradivo na medijih, ki jih zaradi razvoja tehnologije ni več mogoče uporabljati in ni potrebe po hranjenju arhivskega izvoda; za tovrstno gradivo je še pravočasno narejen prenos vsebine na druge medije. Poškodovane publikacije in nepopolno gradivo knjižnica načeloma odpiše oziroma jih nadomesti z nepoškodovanimi izvodi. V primeru redke izdaje, nedostopnosti v drugih knjižnicah ali pomembnosti se poškodovano gradivo kljub stanju lahko ohrani v knjižnični zbirki. Založeno in izgubljeno gradivo se odpiše in če je le mogoče nadomesti z drugim izvodom.

Vizija

Specialna knjižnica bo še naprej nabavljala in zbirala gradivo, ki se vsebinsko veže na njeno poslanstvo, zagotavljala bo dostop do tiskanih publikacij in neknjižnega gradiva. Še naprej bo gradila hemerotečno zbirko in podatkovno bazo medijskih objav, glede na potrebe in odobrena sredstva pa je zainteresirana tudi za nakup elektronskih knjig in dostopov do relevantnih podatkovnih baz. Osnovno vodilo pri pridobivanju knjižničnega gradiva bo še naprej relevantnost vsebin, pri čemer se bo knjižnica prilagajala potrebam matične organizacije in
uporabnikov.

Specialna knjižnica SEM bo glede na cilje, zapisane v strateškem načrtu, enkrat letno pregledala in po potrebi posodobila Dokument o gradnji in razvoju knjižnične zbirke ter zagotavljanju drugih informacijskih virov. Na takšen način želi knjižnica zagotoviti gradnjo kvalitetne knjižnične zbirke in zagotavljati dostop do knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov, ki bi zadovoljile potrebe njenih uporabnikov.

Ljubljana, 14. 12. 2023