Cokle, leseno obuvalo, razširjeno po vsem svetu. Včasih so izdolbene iz enega kosa lesa, drugič pa so leseni le podplati, vrhnji del pa je iz rastlinja, usnja ali tekstila. Ker so cokle relativno enostavne za izdelavo in so hkrati vzdržljivo in poceni obuvalo, veljajo v mnogih kulturah za tradicionalno obuvalo revnih, ki je poleg tega še okorno in glasno. Kot samostojno obuvalo za zaščito nog so lesene cokle od 12. stoletja dalje nosili kmetje po celi Evropi pri delu in na zahtevnejših poteh, v 19. stoletju jih začnejo opuščati zaradi dostopnosti drugih obuval. Lesene cokle za zaščito nog so nosili tudi industrijski delavci v tovarnah. Lesene podplate na lesenih ali kovinskih distančnikih, z jermeni pritrjene na obuto nogo, so premožni ljudje uporabljali med 14. in 18. stoletjem zaradi zaščite oblačil in obutve pred umazanijo in mokroto. Dvignjena lesena obuvala azijskih kultur so bila prek Španije posredovana v Evropo. A v azijskih in tudi afriških deželah so bila to okrašena in prestižna obuvala elit in vladarjev, ki so se tako predvsem distancirali od tal in množice. Cokle so bile ponovno »odkritje« v 70. letih 20. stoletja. Pomen udobnega obuvala za nekatere poklice in za prosti čas so ohranile do danes – predvsem zaradi novih materialov, ki so nadomestili les (pluta, PVC).