Slovenski etnografski muzej

100 predmetov iz zbirk SEM

100 let, 100 predmetov

V prazničnem letu na spletni strani in družbenih omrežjih predstavljamo izbranih 100 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Slovenskega etnografskega muzeja.

1

Dvojni jarem. Foto: Tomo Jeseničnik.

Dvojni jarem, Hočevje, Dolenjska, pridobljen 1960.

Reprezentančna zbirka jarmov, ki jo hrani SEM, je prepoznavna tudi zunaj meja Republike Slovenije. Vanjo zaradi ohranjenosti in bogatega okrasja sodi tudi mediteranski tip jarma iz javorjevega lesa z domačije »p'r Hrenovk« v Hočevju. Ta tip jarma je bil v rabi na osrednjeslovenskem in mediteranskem območju. Za muzejsko zbirko ga je pridobila terenska ekipa SEM.

Kustodiat za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta

2

Bloške smuči. Foto: Tomo Jeseničnik.

Bloške smuči, Zavrh, Notranjska, pridobljene 1956.

Vasi na Bloški planoti in v Vidovskih hribih, ki ležijo na nadmorski višini med 700 in 900 m, so znane po hudih zimah in veljajo za zibelko smučanja v Srednji Evropi. Domačini so smuči uporabljali kot pripomoček za premikanje po snegu. Smuči iz jesenovega lesa so dolge 153 cm, imajo klobučevinasto podlago za čevlje, usnjene jermene za pritrjevanje obuvala in palico za oporo. Pridobil jih je dr. Boris Orel, ki je zasnoval zbirko bloških smuči.

Kustodiat za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta

3

Oprema trgovine Lectarija. Foto: Blaž Verbič.

Oprema trgovine Lectarija, Ljubljana, izdelana 1939.

Oprema Lectarije, prodajalne domače in umetne obrti, je izdelana po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Načrte je izrisal leta 1938, lokal v središču Ljubljane sta njegova lastnika Henrieta Krbavčič in Robert Freyer odprla leto pozneje. Oprema obsega lesene vitrine, mizico in klop, okroglo mizo iz umetnega kamna, okrogel lesen lestenec s svečami, vrata ter izložbeno okno z medeninasto spiralo. V Lectariji so prodajali rokodelske izdelke visoke kakovosti. Po 2. svetovni vojni je lokal vodilo podjetje Dom. SEM je opremo pridobil leta 2000.

Kustodiat za obrt in trgovino

4

Jerbas. Foto: Blaž Verbič.

Jerbas, Reteče pri Škofji Loki, izdelan 1970.

Jerbas, okrogla košara z ravnim dnom in dvema majhnima ročajema, je ročno spleten iz beljenih in pisano barvanih vrbovih šib in zgoraj zaključen z bogato kito. Pleten je dvojno, prav tako je izdelano tudi dno. Jerbas je leta 1970 izdelala pletarka Frančiška Hrastar iz Reteč pri Škofji Loki. V jerbasih so ženske bremena prenašale na glavi tako, da so si na glavo najprej položile svitek, nanj pa postavile jerbas.

Kustodiat za obrt in trgovino

5

Pripomočki za šivanje mrež, izdelavo vrvi in za ribolov. Foto: Blaž Verbič.

Pripomočki za šivanje mrež, izdelavo vrvi in za ribolov, Nabrežina pri Trstu, 19. stol.

Družinska zbirka notranje opreme, pripomočkov za ribolov, za obdelovanje zemlje in živinorejo ter osebnih predmetov štirih rodov Caharijevih je plod dolgoletnega sodelovanja SEM z nabrežinsko ribiško družino.  Zbirka je bila pridobljena leta 2018 ob razstavi Morje – naše življenje: Odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine. Je pomemben vir za proučevanja načina življenja slovenskih ribiških družin Tržaškega Primorja.  Hkrati priča o opredmetenih spominih kot sidriščih raznovrstnih identitet.

Kustodiat za bivalno kulturo

6

Vsakdanja oblačilna kombinacija srednješolke. Foto: Blaž Verbič.

Vsakdanja oblačilna kombinacija srednješolke, Ljubljana, 90. leta 20. stoletja.  

Enega od bolj kompleksnih pristopov k zbiranju vsakokratne sodobnosti omogoča pridobivanje oblačilnih kompletov istega nosilca, po možnosti opremljenega s prvoosebnimi zapisi o načinih pridobivanja, kombiniranja in dodelave posameznih oblačil in dodatkov v vsakdanjo celoto. Oblačilni komplet, ki ga je iz svoje odslužene garderobe sestavila D. K., roj. 1980, je primer izgrajevanja svojega tedanjega pankovskega imidža.

Kustodiat za tekstil in oblačilno kulturo

7

Severjeva zbirka. Foto: Blaž Verbič.

Severjeva zbirka, Ljubljana, 2017–2019.

»Zbirka v nastajanju« je rezultat dogovornega zbiranja na daljši rok in sprotnega vključevanja v zbirko. Tako vse od rojstva S. G., roj. leta 2017, raste zbirka vseh že odsluženih obuval istega nosilca. Ilustrativen dokument o količini obenem omogoča vpogled v rabo in zavrženje obuval. Dodana vrednost postopnega zbiranja je usmerjena pozornost na »izkušnjo z notranje strani obuvala«.

Kustodiat za tekstil in oblačilno kulturo

8

Zaščitna maska z izvezeno oljčno palmo. Foto: Blaž Verbič.

Zaščitna maska z izvezeno oljčno palmo, Sv. Peter pri Sečovljah, izdelana 2020.

Zaščitna maska je sešita iz stare rjuhe in prevleke za vzmetnico. Med pomanjkanjem medicinskih zaščitnih mask naj bi ščitila pred okužbo s covidom-19. Izdelovalka maske vsako leto iz oljčnih vej plete oljčne palme, ki jih v slovenski Istri na cvetno nedeljo nosijo blagoslavljat v cerkev. Ker jih leta 2020 zaradi epidemije covida-19 niso blagoslavljali, je oljčno palmo izvezla na zaščitno masko.

Kustodiat za družbeno kulturo

9

Sifonska steklenica. Foto: Tomo Jeseničnik.

Sifonska steklenica, Logatec, začetek 20. stoletja.

Sifonska steklenica je izdelana iz masivnega modrega stekla. Tovrstne steklenice je s sodavico, šumečo pijačo iz vode, pomešane z ogljikovim dioksidom, za prodajo polnil Rudolf Puppis iz Logatca. Leta 1904 je v Logatcu odprl trgovino z mešanim blagom in vinotoč s prodajo žganih pijač, leta 1906 pa je začel izdelovati in prodajati sodavico. Po njegovi smrti je leta 1923 sodavičarsko obrt prevzel Miroslav Puppis.

Kustodiat za družbeno kulturo

10

Naličje ta terjastega. Foto: Tomo Jeseničnik.

Naličje ta terjastega, Cerkno, izdelano 1938.

Obrazno naličje iz enega kosa lipovega lesa rezbarja Avguština Hadalina sodi med najstarejša pustna naličja v zbirkah SEM. Ta terjast je eden od najbolj prepoznavnih pustnih likov Cerkljanskih laufarjev. Ime izvira iz obleke in pokrivala, pošitih s terjem (ostanki pri tkanju platna). Leta 1956 so cerkljansko laufarijo po več kot štirih desetletjih oživili in obnovili vseh štirinajst likov. Sedaj skupino Cerkljanskih laufarjev sestavlja 25 likov, ki predstavljajo poklicne in družbene skupine ter poosebljajo človeške lastnosti.

Kustodiat za duhovno kulturo

11

Žvegla. Foto: Tomo Jeseničnik.

Žvegla, Sedlašek pri Podlehniku, izdelana konec 20. stoletja.  

Žvegle so piščali tipa prečne flavte s šestimi luknjicami in z obsegom dveh oktav. Izdelane (stružene) so iz enega kosa pušpanovega, slivovega ali hruškovega lesa. Glede na velikost so žvegle poimenovane po številkah. Najmanjša je enka (velikost cca 20 cm), največja devetka (lahko je daljša od 50 cm). Osmica in devetka sta z namenom lažje izdelave lahko izdelani iz dveh delov. Žvegle iz zbirke SEM je v 90. letih 20. stoletja izdelal Izidor Cafuta.

Kustodiat za duhovno kulturo

12

Steklenička Cockte. Foto: Blaž Verbič.

Steklenička Cockte, Ljubljana, 1953.

V tovrstne stekleničke so začeli polniti pijačo Cockta, prvo gazirano brezalkoholno pijačo v Jugoslaviji. Podjetje Slovenijavino je pijačo prvič ponudilo leta 1953 na smučarskih poletih v Planici. Ime Cockta – pijača je mešanica izvlečkov šipka, limone in številnih drugih zdravilnih zelišč – je povezano z besedo koktajl (cocktail). Stekleničko je oblikoval arhitekt Sergej Pavlin.

Kustodiat za duhovno kulturo

13

Poslikani panjski končnici z motivom Žena vleče moža iz gostilniške druščine in Kim Badawi. Foto: Tomo Jeseničnik.

Poslikani panjski končnici z motivom Žena vleče moža iz gostilniške druščine, Selška delavnica, Selca v Selški dolini, 1891, in Kim Badawi, Ljubljana, 2018.

Zbirko poslikanih panjskih končnic dopolnjujemo tudi s primerki sodobne interpretacije motivov. Kim Badawi, rojen očetu, po poreklu Egipčanu, in materi, na pol Slovenki in potomki aleksandrinke, se je ob odkrivanju slovenskih korenin navdušil nad čebelarstvom in še zlasti nad sporočilnostjo poslikanih panjskih končnic. Končnica z motivom Žena vleče moža iz gostilniške druščine je njegova, s simboli sodobnega sveta (Twitter, Microsoft ...) izražena interpretacija motiva s končnice iz zbirke SEM.

Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire

14

Naglavni venec – votiv. Foto: Tomo Jeseničnik.

Naglavni venec – votiv, Drtija, 18. ali 19. stoletje.

Predmet v obliki voščene pletenine je skoraj gotovo votivni naglavni ženitovanjski venec. Dejstvo, da je prerezan, kaže na svatbeno šego, v kateri je ženin na nevestini glavi simbolično prerezal venec. O tem ob opisovanju ženitovanjskih šeg v okolici Pivke poroča Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Neprerezani votivni venci, ki so jih nosili na glavi, so bili v srednjeevropskem prostoru v 19. stoletju sredstvo proti glavobolu.

Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire

15

Sv. Duh v stekleni krogli. Foto: Tomo Jeseničnik.

Sv. Duh v stekleni krogli, Selca v Selški dolini, začetek 20. stoletja.

Nabožna plastika, kamor uvrščamo tudi upodobitve sv. Duha, se je na slovenskih kmetijah uveljavila v 19. stoletju. Golobčke kot simbole sv. Duha so na vrvicah obešali nad mizo v glavnem bivalnem prostoru; če je bila vrvica povezana z vrati, se je golobček spuščal in dvigal. Samouški rezbarji so jih izdelovali iz lesa, lahko pa so bili narejeni iz papirja, kosa lubja, v katerega so zataknili perje, iz slame, vate ali brezove gobe. Likovno mikavni in precej redki so papirnati golobčki s pridatki v stekleni buči.

Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire

16

Par mokasinov. Foto: Tomo Jeseničnik.

Par mokasinov, Severna Amerika, prva polovica 19. stoletja.  

Mokasini so bili značilno kožno obuvalo severnoameriških ljudstev. Par mokasinov iz Baragove zbirke je narejen iz jelenovega usnja, zgornji del obuvala pa je okrašen z rastlinskim motivom. Vezenina je izdelana z ježevčevimi bodicami, ki so jih obarvali z rastlinskimi in mineralnimi snovmi. Mokasini so nedokončani in zato neuporabljeni. En mokasin ima na oglavu samo skicirano podobo cvetlice, ki so jo nameravali izdelati iz bodic, drugi mokasin pa je še brez risbe.

Kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike

17

Stolček. Foto: Tomo Jeseničnik.

Stolček, južni Sudan, prva polovica 19. stoletja.

Iz enega kosa izrezljan stolček ljudstva Bari iz Knobleharjeve zbirke so uporabljali tudi za vzglavnik. Sedalo ovalne oblike je rahlo usločeno. Štiri noge so v paru med seboj po dolžini povezane z dvema prečkama. Med njima je osem navpičnih prečk. Prečke so imele magični učinek in so lastnika med spanjem varovale pred morečimi sanjami. Oblika nog, ki posnema človeško nogo in stopalo, ima antropomorfni značaj. Barijski stolčki spominjajo na našo pručko.

Kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike

18

Srebrni ingot – kitajski denar. Foto: Tomo Jeseničnik.

Srebrni ingot – kitajski denar, Kitajska, dinastijaYuan (1271–1368).  

Kovani srebrni ingot (yuanbao 元寶) izvira iz obdobja mongolske dinastije Yuan (1271–1368), ko je kot plačilno sredstvo v obtoku sicer prevladoval denar, natisnjen na papir iz bombažnih vlaken ali murvinega lubja. Kovanci iz časa dinastije Yuan so zato dokaj redki, saj so jih poleg tiskanja papirnega denarja kovali v bistveno manjšem obsegu kot v času drugih dinastij. Ingot je del Skuškove kitajske zbirke, ki je prišla v SEM leta 1964.

Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije

19

Lingam. Foto: Tomo Jeseničnik.

Lingam, Indija, izdelan v začetku 20. stoletja.  

Lingam ali linga (sanskrt: znak ali razločevalni simbol) je v hinduizmu zaščitni predmet. V obliki falusa simbolizira boga Šivo, ki je čaščen kot emblem generativne moči in pogosto počiva v središču yoni, vulve, ki simbolizira boginjo Šakti. Lingam se pojavlja v šivitskih templjih in v zasebnih svetiščih po vsej Indiji. Je del indijske bengalske zbirke, ki je v SEM iz Federalnega zbirnega centra prišla leta 1948.

Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije

20

Burka. Foto: Blaž Verbič.

Burka, Afganistan, izdelana v začetku 21. stoletja.

Še pred sto leti so bile burke v Afganistanu zelo redke in drugačne, kot so danes, pred petdesetimi leti jih skoraj ni bilo. Današnja oblačila neposredno izražajo konservativizem afganistanske družbe. V času prve talibanske oblasti (1996–2001) je bila burka ženskam zapovedana. V času druge talibanske oblasti (2021– ) so 7. maja 2022 ženskam ponovno ukazali obvezno nošenje burke. Burka simbolizira patriarhalno zatiranje žensk v Afganistanu, lahko pa je tudi »umik« pred radovednimi in »poželjivimi« moškimi očmi. SEM jo je pridobil leta 2011.

Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije

21

Fotografski album, prostoročne risbe in zvezki s terenskimi zapiski. Foto: Blaž Verbič.

Fotografski album, prostoročne risbe in zvezki s terenskimi zapiski, 1949–1951.

Del obsežnega gradiva Orlovih kolektivnih terenskih ekip so fotografije, negativi, prostoročne risbe in terenski zapiski, ki so med letoma 1948 in 1982 nastali na izbranih območjih Slovenije.

Oddelek za dokumentacijo

22

Antikrist. Foto: Tomo Jeseničnik.

Antikrist, začetek 19. stoletja.  

Primer dragocenega gradiva v Hišnem arhivu je Antikrist, rokopis z začetka 19. stoletja, ki obsega 453 strani in 78 barvnih ilustracij.

Oddelek za dokumentacijo

23

Mape Alberta Siča. Foto: Blaž Verbič.

Mape Alberta Siča

V letih 1922 in 1923 sta v duhu tedanjega časa, ko so si ljubiteljski etnografi prizadevali za uveljavitev narodnega sloga, izšla prvi in drugi zvezek Zbirke narodnih ornamentov. Danes so t. i. Sičeve mape prav zaradi bogatega slikovnega gradiva še po 100 letih aktualne in eno bolj izposojanih gradiv v knjižnici SEM.

Knjižnica SEM

24

Model sitarskih statev z žimnatim sitom. Foto: Blaž Verbič.

Model sitarskih statev z žimnatim sitom, Stražišče pri Kranju, izdelan 1933.

Model sitarskih statev je eden najstarejših predmetov v zbirki SEM. Ignac Valenčič, vikar pri cerkvi sv. Martina v Stražišču pri Kranju, je leta 1833 Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani poslal model statev za izdelavo sit iz konjske žime, v polovični naravni velikosti izdelan po lastni zamisli. Statve je tehnično izboljšal z namestitvijo valjčka, na katerega se je navijalo tkano žimnato sito, s čimer je zelo olajšal tkalčevo delo.

Kustodiat za obrt in trgovino

25

Vhodna hišna vrata. Foto: Blaž Verbič.

Vhodna hišna vrata, Gradenc pri Žužemberku, 19. stoletje.

Vrata imajo za območje značilen lesen jarmičast portal z letnico 1856. Na hrastovih rezljanih in pobarvanih vratnih krilih je mnogotera motivika: sv. Rok, Marija s krono, sv. Blaž, cvetlična, živalska, geometrijska in stavbna. Predmet  priča o pomembni simbolni in estetski vlogi vrat na prehodu med domom in širšo skupnostjo. Sodeč po ohranjenih fotografijah  so bila v istem času v vasi vsaj še ena vrata istega izdelovalca. Danes so v Gradencu vrata starejše izdelave redka in v slabem stanju. Muzejski predmet je pomemben za raziskovanje stavbne dediščine Suhe krajine.

Kustodiat za bivalno kulturo

26

Jedilna miza s stoli. Foto: Blaž Verbič.

Jedilna miza s stoli, del dnevne sobe družine Langerholc, Ptuj, 60. leta 20. stol.

Kompleksna predstavitev kulture bivanja zahteva usmerjeno zbiralno politika s pridobivanjem kompletov pohištva ene ali večih bivalnih enot istega doma. Pri tem je pozornost usmerjena na členjenje bivanja in na odnos lastnikov do posameznih predmetov in pomena le-teh v domu. Pridobljene komplete dopolnjujejo zapisi ali pripovedi izročiteljev. Jedilno mizo s stoli je muzej pridobil kot del dnevne sobe (izd. Stol Kamnik) družine Rada Langerholca, ptujskega fotografa, skupaj z delom družinske pisne korespondence, fotografij in z nekaterimi osebnimi predmeti.

Kustodiat za bivalno kulturo

27

Moški delovni klobuk iz drevesne gobe. Foto: Blaž Verbič.

Moški delovni klobuk iz drevesne gobe, neznanega izvora, 19. stoletje.

Mehak klobuk je, domnevno za lastne potrebe, izdelan z ročnim preoblikovanjem bukove kresilke (Fomes fomentarius). Glavo je ščitil pred soncem, dežjem, umazanijo in znojem, zato so ga nosili le pri delu. Ker ni imel nikakršnega estetskega ali statusnega pomena, sodi med redko ohranjene tovrstne primerke v muzejskih zbirkah. Za oko sodobnika morda postane zanimiv prav zaradi neuspešnih rekonstrukcij tehnike izdelave.

Kustodiat za tekstil in oblačilno kulturo

28

Maska N'tomo. Foto: Tomo Jeseničnik.

Maska N'tomo, Mali, druga polovica 20. stoletja.

Leseno masko iz Jerovškove zbirke, okrašeno s kavri polži in z rdečimi rastlinskimi semeni, so uporabljali plesalci ljudstva Bamana v Maliju, ko so spremljali mladoletne fante pri iniciacijskem obredu. Uporaba kavrijev daje maski arhaični videz, ki spominja na posmrtne keramične maske prazgodovinskih kultur v Sredozemlju. Svetleči lesk kavrijev ima apotropejski magični pomen in varuje plesalca pred nevarnimi nevidnimi demoni.

Kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike

29

Mali kruhek. Foto: Blaž Verbič.

Mali kruhek, Železniki, izdelan 1896.

Mali kruhek je medeno pecivo, značilno za škofjeloško območje. Izdelujejo ga z vtiskovanjem testa v lesene modele ali s prostoročnim oblikovanjem. V zbirki SEM hranimo na oba načina izdelane male kruhke različnih oblik. Prevladujejo mali kruhki v obliki srca in okrogli hlebčki. Mali kruhek iz Železnikov je izdelan prostoročno, po vsej verjetnosti kot ženitovanjsko pecivo. SEM ga je pridobil od Kranjskega deželnega muzeja.

Kustodiat za družbeno kulturo

30

Četverokotno ralo s kolci. Foto: Blaž Verbič.

Četverokotno ralo s kolci, Matkov kot, Štajerska, pridobljeno 1957.

Ralo, ki so ga na našem ozemlju poznali že nekaj stoletij pr. n. št., je v 10. in 11. stoletju začel izpodrivati plug, ki zemljo ne le razriva, drobi in rahlja, temveč tudi obrača. V gorskih predelih Štajerske in Koroške se je ralo vse do 20. stoletja ohranilo v drugotni rabi, npr. za izkopavanje krompirja. Ralo iz trdega lesa in železa je bilo v rabi še nekaj let po 1. svetovni vojni. Po 2. svetovni vojni je SEM načrtno zbiral kmečko orodje, med njimi tudi orna orodja, ki predstavljajo eno od najbogatejših zbirk ornih orodij v širšem srednjeevropskem prostoru.

Kustodiat za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta