Subscribe to Slovenski etnografski muzej RSS

Slovenski etnografski muzej

"Maribor je prihodnost!": (proti)učinek Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 v polju nevladnega sektorja kulturne produkcije

Poleg instrumentalizacije kulture za namene evropskega povezovanja je osrednji namen megaprojekta EPK spodbujati razvoj terciarnega sektorja in urbane prenove ter revitalizacije mest. Kljub vsem obljubam in velikim načrtom je ostal vtis, da projekt Maribor 2012 za seboj ni pustil ničesar. Pa vendar je po letu 2012 vzniknilo nekaj živahnih samoniklih prizorišč kulturne produkcije.

Slv

Camino de Santiago: transformacija srednjeveške romarske tradicije v evropsko kulturno pot

Prispevek obravnava romarsko pot Camino de Santiago in pripadajoče romarsko središče Santiago de Compostela na severozahodu današnje Španije. Avtorica se osredotoča na zgodovinske spremembe, ki jim je bila ves čas svojega obstoja različno intenzivno podvržena ta romarska pot, in opozarja na proces njenega dediščinjenja v okviru evropske kulturne politike. Slednja je namreč sprožila transformacijo te starodavne rimskokatoliške tradicije v enega od najbolj perspektivnih označevalcev političnega in kulturnega prostora sodobne Evrope.

Slv

Etnološka recepcija starovercev

Nedavno je splošno in strokovno javnost presenetilo odkritje Pavla Medveščka, da je pred nekaj desetletji v Posočju živela prikrita skupnost "starovercev". Štirje etnologi so Medveščkovo gradivo reinterpretirali v luči lastnih ekspertnih znanj in mu tako dali legitimnost etnografskega vira. Primerjava Medveščkovega in starejšega etnološkega gradiva pa pokaže na neko pomembno razliko v reprezentacijah te kulture: medtem ko se v starejšem gradivu kažejo zraščanja heterogenih tradicij in hibridne kulturne oblike, Medvešček poroča o urejenih in zaokroženih kulturnih celotah.

Slv

Večdisciplinarni pristop kot bistveni dejavnik pametnega in trajnostnega razvoja podeželja

Koncept pametnih vasi je povezan s podeželskimi območji v Evropski uniji in drugod po svetu ter se nanaša na kompleksen preplet okoljskih, družbenih, ekonomskih in sorodnih problematik. Prispevek zato v prvi vrsti poudarja pomembnost večdisciplinarnega pristopa k razumevanju pametnih vasi in še zlasti k njegovi aplikativni rabi. Skozi izbrane lokalne primere pokaže na vrednost različnih perspektiv pri obravnavi razmerij med ljudmi in (naravnim, družbenim, ekonomskim, kulturnim) okoljem.

Slv

Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev

Prostovoljno delo v okviru društev lahko veliko pripomore k razvoju vključujoče družbe, uravnoteženemu razvoju in prenosu znanj. To so tudi glavna izhodišča Strategije kulturne dediščine 2020-2023, kjer se pri celostnem ohranjanju med drugim poseben pomen namenja vključevanju skupnostnih praks. Članek na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanju tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča predstavlja razkorak pri implementaciji celostnih pristopov v prakso. Ta se med drugim kaže pri negiranju dosežkov izvedenih v okviru prostovoljnega dela.

Slv

Nesnovna kulturna dediščina in muzeji

Članek govori o Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 in njenem vplivu na delovanje muzejev. Predstavljene so nekatere muzejske prakse, povezane z nesnovno dediščino, ki so bile prisotne že prej, jih je pa Konvencija še bolj poudarila. Način vključevanja nesnovne dediščine v delovanje muzejev je predstavljen na primeru Slovenskega etnografskega muzeja kot nacionalnega muzeja in Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji.

Slv

Ljubiteljsko gledališče kot način preživljanja prostega časa

Avtorica v prispevku predstavi specifično preživljanje prostega časa, tj. pridružitev igralski zasedbi ljubiteljskega gledališča. Na podlagi terenskega dela, opravljenega med različnimi ljubiteljskimi gledališkimi skupinami v Sloveniji, med drugim razjasni: zakaj se posameznik odloči za izbrano obliko prostočasne dejavnosti; kaj od udejstvovanja pričakuje; kaj mu tovrstno sodelovanje pomeni in omogoča.

Slv

Drobtinice prostega časa: prosti čas otrok med produkcijo in potrošništvom

Prispevek na primeru pohajanja in družbenega omrežja TikTok analizira prosti čas otrok v odnosu do produkcije in potrošništva, na kar naveže vprašanje moralnega diskurza in družbenega nadzora. Na primeru TikToka avtorica predstavi, kako se briše meja med potrošništvom in produkcijo, pa tudi med prostim časom in delom. Na drugi strani predstavi pohajanje kot dejavnost, ki je do nedavnega obstajala v polju vsakdana onkraj družbenega nadzora.

Slv
Cena 
20,00 EUR
Kategorija 
Publikacije

 

Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa (30/2020), katerega nosilna tema je prosti čas.

Letošnji Etnolog je sicer nastajal v nekoliko nenavadnem času, a smo ga kljub vsemu uspeli realizirati. Na sestanku uredniškega odbora decembra 2019 smo se dogovorili, da bo letošnja osrednja tema znanstvenih člankov prosti čas. K sodelovanju se je prijavilo kar nekaj avtoric in avtorjev, ki pa jih je v marcu pri dokončanju člankov zmotila razglasitev epidemije oz. pandemije zaradi novega koronavirusa. Tako kot na druga področja našega življenja je virus posegel tudi na nastajanje člankov. Nekateri avtorji so zaradi oteženega ali celo onemogočenega dela na terenu pisanje opustili, zamenjali temo ali skušali želene podatke od sogovornikov dobiti s pomočjo posredne komunikacije. Zaradi naštetih razlogov v tematskem sklopu Prosti čas objavljamo le dva članka, nekaj pa jih, v upanju na boljše razmere za srečevanja s sogovorniki, prestavljamo v naslednje leto. Barbara Turk Niskač na primeru pohajanja in družbenega omrežja TikTok analizira prosti čas otrok v odnosu do produkcije in potrošništva, Ana Vrtovec Beno pa nam poda pogled na sodelovanje pri ljubiteljskem gledališču kot  načinu preživljanja prostega časa.

Tematsko raznolik je razdelek Razprave. Nena Židov piše o izzivih, ki jih muzejem pri njihovem delu prinaša Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. S pravicami do dediščine se na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanja tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča ukvarja Jasna Fakin Bajec. Veronika Zavratnik, Nina Hlebec in Emilija Stojmenova Duh pišejo o pomembnosti večdisciplinarnega pristopa kot bistvenega dejavnik pametnega in trajnostnega razvoja podeželja, kar se kaže tudi na primeru evropskega projekta Pametne vasi. Miha Kozorog razmišlja o zanj vprašljivem obstoju prikrite skupnost »starovercev«  v Posočju, o katerih piše Medvešček kot o urejenih in zaokroženih kulturnih celotah. Monika Škrlj razkriva vplive evropske kulturne politike na preobrazbo romarske poti Camino de Santiago v enega od označevalcev političnega in kulturnega prostora sodobne Evrope. Meta Kordiš se ukvarja z vplivi projekta Evropske prestolnice kulture v Mariboru leta 2012 in ugotavlja, da je kljub vsemu prišlo do nastanka nekaterih novih prizorišč kulturne produkcije in do spodbud k razmisleku o smeri razvoja mesta.  

Etnomuzejske strani začenjamo s člankom o priljubljenem egipčanskem amuletu, t. i. magičnem očesu boga Hora, ki je pritegnil številne poglede obiskovalcev na razstavi Magija amuletov. Nadaljujemo z nesnovno kulturno dediščino in njeno aktualizacijo na treh primerih (Škofjeloški pasijon, Obhodi kurentov in Klekljanje čipk v Sloveniji), kjer se nesnovna kulturna dediščina v življenju ljudi oz. njenih nosilcev kaže kot prostovoljna, prostočasna in tržna dejavnost. Predstavljamo našo osrednjo razstavo Bosi. Obuti. Sezuti., manjšo razstavo o Ravenskem pustu ter razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje o Matiji Gladu. Prikazujemo nove pridobitve muzeja: slike na steklu, opremo pustnih oračev Okič, zapuščino nekdanjega ravnatelja SEM dr. Borisa Kuharja ter zbirko seminarskih nalog o kozolcih študentov Fakultete za gradbeništvo in arhitekturo pod mentorstvom Nika Kralja. Objavljamo letno poročilo muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine ter poročili o dveh odmevnih projektih SEM v času epidemije novega koronavirusa (zbiranja zgodb in vicev). Poročilu 4. seminarja za etnobotaniko in dveh etnoloških pripravnic sledi dvoje poročil s področja etnologije čutov. Nadaljujemo z rednimi poročili o razstavni in prireditveni dejavnosti SEM. Obeležujemo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejela kolegica Nina Zdravič Polič, upokojenima kolegicama Tanji Tomažič in Mariji Makarovič pa voščimo ob življenjskih jubilejih. Objavljamo tudi krajši zapis v spomin preminulemu italijanskemu zbiratelju Giorgiu Forniju, ki je spletel z muzejem bogate vezi. Zaključujemo z zanimivimi recenzijami knjig ter bibliografijo sodelavk in sodelavcev muzeja za leto 2019.

Cena Etnologa je 20€. Kupite ga lahko v muzejski trgovini.

 

Pages