Cvetlični naglavni okras je preprostejša oblika dragocenega naglavnega nakita (diademov), ki je do 19. stol. krasil svečano opravljena plemiška dekleta in žene, predvsem pa plemiške neveste.

Deklice in mlada dekleta so po vsem slovenskem ozemlju na glave polagale raznovrstne venčke iz svežih, voščenih ali papirnatih rož – za prvo obhajilo, birmo, novo mašo, verske procesije ali druge večje slavnosti. Neporočena dekleta so glave in lase zaljšala z okrasnimi trakovi, v 18. in deloma 19. stoletju so poznale tudi poseben okras na glavi v obliki čelnega traku ali okrasnega obroča na temenu (šapelj). Nevestin naglavni okras iz cvetlic, pisanih trakov in drugih bleščečih dodatkov v obliki traku / trakov, venca (na vsem slov. ozemlju) ali krone (Poljanska dolina in vasi ob Kolpi) pomeni vrh v označevanju dekleta v njenem prehajanju v novi stan. Poročene ženske so za večje praznike nosile pražnja pokrivala, a dodatnega zaljšanja s cvetjem in trakovi niso prakticirale. 

Podskupine in poimenovanje
Cvetlični venček so ponekod poimenovali tudi kranjcelj (iz nem. Kranz, venec); dekliško in nevestino okrasje na temenu se imenuje šapelj (iz nem. Shapel; Gorenjsko, Bela Krajina),  tudi krona (Bela krajina); okras v obliki okras