Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej             
Ljubljana, 3. oktober 2024

V četrtek, 10. oktobra 2024, ob 18. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje dveh razstav, ki ju druži glasbeno in plesno izročilo. Razstavo PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju je pripravil Slovenski etnografski muzej, gostujočo razstavo France Marolt in njegove zapuščine pa Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Slavnostna govornica bo Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Za glasbeno-plesni program in učenje plesov sotiš in šamarjanka bodo na odprtju poskrbeli člani folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci.

O razstavi PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju
Razstava, ki je nastala v okviru EU projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov*, bo na ogled do 1. junija 2025.  
Na razstavi s panoji odstiramo vlogo plesne dediščine v vsakdanjem življenju in razumevanje njenega pomena v Evropi. Predstavitev izbranih plesnih skupnosti dopolnjujejo krajši filmi iz Romunije, Belgije, Madžarske, Norveške, Grčije in Slovenije ter ponujajo dodaten vpogled v bogato evropsko plesno dediščino. Posebnost razstave v Slovenskem etnografskem muzeju je projekcija, ki obiskovalce vabi k učenju osnovnih korakov prekmurskih plesov sotiš in šamarjanka. To sta še vedno živa plesa v paru, ki se spontano plešeta ob različnih priložnostih, npr. na družinskih srečanjih, porokah, maturantskih plesih in veselicah. Najdlje sta se ohranila v Prekmurju, kjer sta pomemben identifikacijski element lokalnega prebivalstva. Projekcija za učenje plesov je nastala v sodelovanju SEM in članov folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci.
Vsebine** na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju sta pripravili mag. Adela Pukl in mag. Anja Jerin.

* Evropski projekt Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov (Dance as ICH), ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, združuje več kot 20 raziskovalcev, kustosov, plesnih učiteljev in arhivarjev iz devetih partnerskih ustanov iz šestih držav, ki med letoma 2022 in 2025 raziskujejo plesno izročilo kot živo dediščino različnih skupnosti. Gre za projekt z željo spodbujanja participativnih plesnih dogodkov. Poudarek je na druženju ob plesu, saj se z gibom prenašajo in raziskujejo plesni slogi, variacije in ritmični izrazi.
Več o projektu: https://www.dancingaslivingheritage.eu/ in https://www.etno-muzej.si/ples-kot-nesnovna-kulturna-dediscina-novi-modeli-omogocanja-participativnih-plesnih-dogodkov
** Sodelujoči partnerji razstave:  Norwegian centre for traditional music and dance; The Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts; The Slovene Ethnographic Museum; ASTRA National Museum Complex; The Hellenic Folklore Research Centre - Academy of Athens; The National and Kapodistrian; University of Athens; The Hungarian Open Air Museum.

O gostujoči razstavi France Marolt in njegove zapuščine
Razstava avtoric dr. Urše Šivic in mag. Anje Serec Hodžar, ki bo na ogled do 26. januarja 2025, postavlja v središče osebnost in delo Franceta Marolta (1891–1951). Marolt  je kot raziskovalec, skladatelj in dirigent pomembno zaznamoval številna področja slovenskega raziskovalnega in kulturnega prostora prve polovice 20. stoletja. Njegova zapuščina razkriva preplet raziskovalca in umetnika, ki je bil v glasbo vpet že od mladosti, od konca 20. let prejšnjega stoletja pa je zastavil ključne smernice svojega delovanja v umetniškem, raziskovalnem, pedagoškem in publicističnem delu. Bil je visoko cenjena osebnost, kar dokazujejo vloge v številnih organizacijah in komisijah pa tudi dopisovanja z nekaterimi pomembnimi sodobniki v slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Razstava razkriva zlasti Maroltovo ključno idejo: iskanje tistega folklornega gradiva, s katerim je utemeljeval slovensko nacionalno istovetnost. Njegova veljava in pomen sta se ohranila do danes, predvsem v zborovski in plesno-poustvarjalni umetnosti ter glasbeni folkloristiki, najbolj pa je prepoznan po delovanju Akademske folklorne skupine France Marolt, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Razstava o njegovih zapuščinah razkriva še veliko več, med drugim dokumente, ki pričajo o njegovi raziskovalni zagnanosti, predanosti glasbi in iskanju idealov, ki jih je želel doseči z umetnostjo, hkrati pa ne prikriva tistih vzgibov, ki so ga vodili v iskanju slovenskosti, izvirnosti in avtentičnosti.  

Fotografije elementov z obeh razstav so na voljo na povezavi: https://we.tl/t-AzulJmMMuC

Prosimo za najavo razstav v vašem mediju.

Kontakti:
Služba za komuniciranje SEM:
Maja Kostric Grubišić (M: 040 187 920) in Živa M. Brecelj (M: 041 519 215)
E: maja.kostric@etno-muzej.si; ziva.brecelj@etno-muzej.si; etnomuz@etno-muzej.si

Za razstavo PLES - Živa dediščina Evrope v gibanju:
Mag. Adela Pukl, vodja projekta v SEM, E: adela.pukl@etno-muzej.si

Za razstavo France Marolt in njegove zapuščine:
E: Dr. Urša Šivic, GNI ZRC SAZU, E: ursa.sivic@zrc-sazu.si in mag. Anja Serec Hodžar, GNI ZRC SAZU, E: anja.hodzar@zrc-sazu.si