Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej             
Ljubljana, 23. september 2024

Odprtje gostujoče razstave Slovenskega etnografskega muzeja

Slovenski etnografski muzej z razstavo Čebelarska kultura in umetnost Slovenije med oktobrom 2024 in marcem 2025  gostuje na Kitajskem v znamenitem Muzeju lepih umetnosti v Xi'anu (Xi'an Qujiang Museum of Fine Arts, Xi’an, Provinca Shaanxi, Kitajska).
Odprtje razstave bo ponedeljek, 30. septembra 2024. Na slavnostnem odprtju razstave bodo iz SEM prisotni Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, Barbara Sosič, soavtorica, kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v SEM, ter Gregor Kos, vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v SEM.

Razstava na Kitajskem gostuje s podporo Ministrstva za kulturo RS. Na ogled bo 68 predmetov čebelarske kulturne dediščine, med njimi 60 izvirnih poslikanih panjskih končnic, panji in modeli za male kruhke.

Sodelovanje med muzejema se je vzpostavilo na pobudo Barbare Ravnik, nekdanje direktorice Narodnega muzeja Slovenije, in kolegov iz Xi'ana. NMS je namreč z Muzejem lepih umetnosti iz Xi'ana že sodeloval in tam gostoval leta 2019. Med SEM in Muzejem lepih umetnosti Xi’an Qujiang so stekli dogovori in po dveh letih bo razstava sedaj realizirana. Predstavniki Muzeja lepih umetnosti Xi’an so SEM tudi obiskali in si gradivo za razstavo ogledali. Slovenska čebelarska dediščina jih je navdušila, predvsem ljudska umetnost in poslikave panjskih končnic.

Predstavitev slovenske čebelarske umetnosti kitajski javnosti

Kustosinji SEM dr. Bojana Rogelj Škafar in Barbara Sosič z izborom predmetov in besedili predstavljata kitajski javnosti Slovenijo kot domovino avtohtone kranjske čebele in odličnih čebelarjev z večstoletno tradicijo, ter ljudsko umetnost ne le kot izraz čebelarske kulture, temveč načina življenja večinskega slovenskega prebivalstva v 19. stoletju. Razstava pripoveduje o vrhunski in edinstveni ustvarjalnosti na slovenskih tleh in z avtentičnimi predmeti kitajskemu občinstvu približuje izjemno kulturno dediščino Slovenije.

Kot je zapisala soavtorica razstave Barbara Sosič, imamo Slovenci »čebelarstvo za poezijo kmetijstva”. Pri tem  igra pomembno vlogo prav avtohtona kranjska čebela, ki je danes zaradi številnih izjemnih lastnosti druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu.  Čebele so od nekdaj cenili zaradi medu in voska, danes pa se zavedamo, da so kot opraševalke ključne za proizvodnjo hrane. Poleg gospodarskega in kmetijskega pomena imajo pri mnogih narodih, še zlasti  pri Slovencih, visok simbolni pomen, ki našel pot v umetnost in družbeno kulturo.

Razstava bo predstavila izvrstne slovenske čebelarje, ki jim je čebelarstvo način življenja. Čebelarstvo uči človeka vrednot, kot so odgovornost, vztrajnost, skromnost, delavnost ter ljubezen do narave. Visok nivo čebelarskega znanja in vrednot se prenaša iz roda v rod v družinah in čebelarskih društvih. V Sloveniji imamo danes okoli 11.000 čebelarjev, kar je največ na število prebivalcev v Evropi.

Na pobudo Slovenije je 20. maj razglašen za Svetovni dan čebel, čebelarstvo je od leta 2018 vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja pa je vpisano tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (2022).

Na razstavi bo med drugim na ogled tudi AŽ panj, ki velja za "slovensko blagovno znamko," saj ga uporablja več kot 90 % slovenskih čebelarjev. Zaradi svoje priročnosti se je uveljavil tudi v svetu. Na prelomu v 20. stoletje je bilo v Sloveniji v rabi več uvoženih in domačih tipov panjev, vendar nobeden ni v celoti zadostil potrebam slovenskega čebelarstva. To se je spremenilo leta 1910, ko je velečebelar Anton Žnideršič (1874–1947) javnosti predstavil nov izum – AŽ panj. Ta se je hitro uveljavil, saj je popolnoma prilagojen slovenskemu tradicionalnemu čebelarjenju v čebelnjakih, omogoča preprosto prevažanje na različne paše, kranjski čebeli zagotavlja odlične pogoje za uspevanje, čebelarjem pa olajša delo in omogoča pridelavo kakovostnega medu in voska.

Po besedah kustosinje dr. Bojane Rogelj Škafar, izvirno slovensko umetniško obliko, s katero se predstavljamo na Kitajskem, predstavljajo panjske končnice s številnimi verskimi in posvetnimi podobami iz vsakdanjega življenja. Te so se začele pojavljati v drugi polovici 18. stoletja. So edinstvena posebnost slovenske kulturne dediščine. Slovenski etnografski muzej hrani največjo zbirko v državi, ki obsega več kot 770 panjskih končnic, v Xi'anu jih bo na ogled 60.

Pojav za Slovenijo značilnih čebelnjakov sodi v drugo polovico 17. stoletja, ko so bile to lesene koče z odprtim sprednjim delom in streho, ki je varovala čebele pred soncem in dežjem. Panji so bili v čebelnjaku postavljeni eden nad drugim. Po letu 1857 je sprednja stran teh čebeljih panjev (na Kranjskem imenovana kranjič) dobila poslikano prednjo deščico – panjsko končnico. Te slike so izvirna zvrst ljudske umetnosti in edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi in figuralnimi motivi ter moralističnimi in satiričnimi vsebinami.

Slikali so jih preprosti slikarji samouki, ki so si izposojali motive iz nabožnih podobic, ilustriranih biblij iz Nemčije, grafik, časopisnih in knjižnih ilustracij, nemalokrat pa so se prepustili lastni domišljiji. Večina motivov je figuralnih, med njimi več kot 600 različnih, od tega dobra polovica nabožnih motivov, ki prikazujejo prizore iz Stare in Nove zaveze, svetniške legende in podobe svetnikov. Od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne je bilo poslikanih preko 50.000 deščic.

Med posvetnimi motivi največ pozornosti pritegnejo slike, ki prikazujejo živali v človeški vlogi, zasmehovanje in slabosti žensk, krojačev in čevljarjev, gostilniške prizore, vojaške in eksotične motive ter prizore, ki se nanašajo na razmerje med spoloma. Slikarska zvrst je razvila poseben slikarski slog in je tudi najbogatejša evropska zbirka slik s figuralnimi motivi v nižjih družbenih slojih. Poslikane panjske plošče so zato dragocene priče o kulturnih potrebah, svetovnih nazorih in ustvarjalni energiji kmečkega prebivalstva.

Prosimo za navajanje avtorjev fotografij.

Kontakt v SEM: Maja Kostric Grubišić (M: 040 187 920), Živa M. Brecelj (M: 041 519 215), Služba za komuniciranje, E: maja.kostric@etno-muzej.si; ziva.brecelj@etno-muzej.si; etnomuz@etno-muzej.si