Slovenski etnografski muzej

Vrata pred posegi in po njih (foto: Gregor Kos)
Datum objave 
24. April 2020
Contact 

Rezljana vrata z upodobitvijo Samsona v boju z levom

Vrata so del stavbnega pohištva in zato stalno izpostavljena različnim vremenskim vplivom. Zaradi dežja, sonca in vlage še najbolj na spodnjem delu, kjer so običajno najbolj poškodovana, proti vrhu se poškodbe postopno zmanjšujejo.

Pred začetkom konservatorsko-restavratorskega posega so bila vrata z upodobitvijo Samsona v boju z levom v srednje dobrem stanju. Na lesenem nosilcu je bilo nekaj mehanskih poškodb, rezbarjeno polnilo vrat je bilo počeno na stiku, manjkal je rezbarjen cvetlični ornament, vidne so bile tudi poškodbe zaradi predelave oziroma menjave ključavnice. Les je ohranil zadovoljive mehanske lastnosti. Kovinska nasadila so bila korodirana, sicer pa dobro ohranjena ter brez večjih poškodb. Manjkala je kljuka s ključavnico.

Polikromacija cvetličnih ornamentov je bila razmeroma dobro ohranjena, le na nekaterih manjših delih je bila razpokana in je odpadala. Nasprotno pa je bila na polnilu vrat v zelo slabem stanju. V večjem delu je bila popolnoma uničena in je odpadla skupaj s podlogo.

Opravili smo več analiz in UV fotografiranje. Odvzeli smo nekaj vzorcev barvnih plasti in jih analizirali z različnimi metodami: optično mikroskopijo (OM), infrardečo spektroskopijo s Fourierovo transformacijo (FTIR) ter ramansko mikrospektroskopijo (MIC RS).

Na podlagi raziskav in analiz smo ugotovili, da poslikava ni enotna. Število in debelina slojev sta se na različnih področjih vrat zelo razlikovala, zato sklepamo, da so bile predelave izvedene v različnih obdobjih. Na podlagi opravljenih analiz prav tako težko določimo, kaj je prvotna plast, saj je vprašanje, če se je sploh ohranila.
Prvotni namen konservatorsko-restavratorskega posega je bil sanirati poškodbe na nosilcu in v celoti retuširati poškodbe polikromacije. Vendar pa se zaradi obsežnosti poškodb in pomanjkanja informacij nismo odločili za popolno retušo, saj bi s tem predmet izgubil svoj karakter in pristnost.

Muzejskih predmetov ne restavriramo zato, da bi bili spet v prvotni uporabi. Obiskovalcem namreč pripovedujejo svojo življenjsko zgodbo, predstavljajo svojo funkcijo, svoj estetski in zgodovinski pomen ter kažejo razvoj in tehnologijo izdelave, ki se je spreminjala skozi čas. Zato mora predmet obdržati patino, torej znake uporabe, obrabe. Pri restavriranju predmetov kulturne dediščine se moramo vedno držati dveh temeljnih načel: načela minimalnosti in reverzibilnosti.

Vrata so bila razstavljena na razstavi Vrata. Prostrorski in simbolni prehodi življenja.
 

Odstranjevanje nečistoč (foto: Gregor Kos)Utrjevanje slikovne plasti z Lascauxevim sredstvom za utrjevanje MFC (foto: Gregor Kos)Retuširanje kitanih površin (foto: Gregor Kos)Na novo izrezbarjen manjkajoči ornament (foto: Gregor Kos)