Statistični urad RS je 28. januarja 2020 organiziral Statistični dan 2020, namenjen razpravi o podnebnih spremembah in njihovemu blaženju s poudarkom na uporabi statističnih podatkov. Dogodek so organizatorji poimenovali s pomenljivim imenom Podnebna kriza – vroči podatki.

Rdeča nit dogodka so bila vprašanja o tem, katere podatke o posledicah podnebnih sprememb in učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov teh sprememb imamo in katere bi še potrebovali; kakšna je dostopnost do teh podatkov in kako se lahko institucije, ki se s to problematiko soočajo, povezujejo, da bi bili podatki čim bolj uporabni; ter predvsem, kako lahko statistični podatki podprejo strateško odločanje na tem področju.

Govorci so predstavili nacionalne in mednarodne uredbe, ki predvidevajo ukrepe za izboljšanje okoljske situacije (Kjotski protokol (1997), Pariški sporazum (2015), Evropski zeleni dogovor (predstavljen 2019)), s pomočjo statističnih podatkov so prikazali različne vidike onesnaževanja okolja (izpusti toplogrednih plinov, odpadna hrana, odvečna embalaža, hitra moda), poudarili pa so tudi posledice podnebnih sprememb, ki so tako fizične (uničevanje ekosistemov, izumiranje vrst, naravne katastrofe), socialne (brezposelnost, revščina, migracije, slabše zdravje ljudi), ekonomske (novi davki, višanje cen surovin) kot tudi politične (podnebne spremembe so del političnih debat, dogovorov, zavez). Poudarili so, da je na podlagi obstoječih informacij težko napovedovati, kaj se bo z okoljem dogajalo v prihodnosti, saj gre za kompleksen sistem, odvisen od številnih dejavnikov. Dobri in uporabni podatki so ključni pri projekcijah za prihodnost, ki jih uporabljajo odločevalci pri pripravi strategij.

Usmeritev, ki stopa v ospredje, namesto zmanjševanja dejavnikov, ki vplivajo na podnebje, poudarja prilagajanje na okoljske spremembe. S prilagajanjem na nove razmere bosta ranljivost družbe in škoda, ki jo vsako leto povzročijo te spremembe, manjši. Tudi kulturna dediščina je izpostavljena številnim tveganjem zaradi neugodnih okoljskih pogojev. Podnebne spremembe lahko povzročijo nepopravljivo škodo ali izgubo kulturne dediščine zaradi njene krhkosti in starosti. Varstvo kulturne dediščine v času globalnih sprememb postaja vedno večji izziv za odločevalce, deležnike in državljane.