SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji
V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin.
Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin.
Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine?
Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.
Program posvetovanja
Četrtek, 16. maj 2019
|
9.00–9.15 |
Uvodni nagovori |
|
9.15–10.00 |
Uvodno predavanje Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana) Ekonomski učinki digitalizacije kulturne dediščine v Sloveniji |
|
10.00–10.50 |
Maja Hakl Saje (Narodni muzej Slovenije) Digitalizacija kulturne dediščine v slovenskih javno financiranih muzejih |
|
|
Gregor Jenuš in Vanja Pfajfar (Arhiv Republike Slovenije) Digitalizacija, prilagoditve in spletna dostopnost arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije |
|
10.50–11.20 |
Odmor |
|
11.20–12.35 |
Bogdan Šteh (Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje) Trbovlje – od rudarskega kraja do novomedijskega mesta: digitalizacija in preobrazba družbe na lokalni ravni |
|
|
Miha Špiček in Gregor Ilaš (Slovenski etnografski muzej) Evalvacija digitalizacije fotografij in predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja |
|
|
Maja Dolinar in Janez Štebe (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) Pomen zagotavljanja zaupanja vrednih digitalnih storitev za ohranjanje kulturne dediščine |
|
12.35–13.30 |
Kosilo |
|
13.30–14.45 |
Saša Babič (Estonski literarni muzej in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) Digitalizacija slovenskih folklornih ugank |
|
|
Nina Ditmajer (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) Elektronske znanstvenokritične izdaje starejšega slovenskega slovstva: primer rokopisne baročne pesmarice |
|
|
Peter Baroš (Slovenski glasbenoinformacijski center) Monumenta Musica Slovenica – po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije |
|
14.45–15.15 |
Odmor |
|
15.15–16.30 |
Andrej Žohar in Jernej Polajnar (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) Slovenska Wikipedija in slovenska kulturna dediščina – zakaj bi ta tema morala zanimati (skoraj) vsakogar? |
|
|
Aleš Musar (Ruska dača) Turizem prodajajo zgodbe: vloga digitalne knjižnice Slovenije pri razvoju turističnega produkta Ruska dača |
|
|
Danijela Krpič (Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad) Doživite gorički vulkan v Doživljajskem parku Vulkanija |
Program posvetovanja
Petek, 17. maj 2019
|
9.00–9.45 |
Uvodno predavanje (v angleškem jeziku) Dorit Raines (Universitá Ca’ Foscari, Venice, Italy) The TIME MACHINE EU Large-Scale Research Initiative: a game changer for cultural heritage and GLAM |
|
9.45–10.35
|
Matjaž Kragelj (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana) Uporaba digitalne in digitalizirane kulturne dediščine nekoč in danes |
|
|
Aleš Veršič (Ministrstvo za javno upravo) Digitalizirana kulturna dediščina je nacionalno bogastvo. Kako ga deliti z ostalimi? |
|
10.35–11.00 |
Odmor |
|
11.00–12.15 |
Klaudija Sedar in Silvo Jakob (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) Odziv družbe na digitalizirano pisno kulturno dediščino skozi (družbene) medije |
|
|
Andrej Pančur (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana) Ponovna uporaba kulturne dediščine slovenskega parlamenta: primer digitalne humanistike |
|
|
Marko Doles (Radio Študent), Andraž Magajna (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana) in Rajko Muršič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) Spregledana dediščina nacionalnega pomena: primer Radio Študent Ljubljana |
|
12.15–12.30 |
Odmor |
|
12.30–14.00 |
Okrogla miza Digitalizirana kulturna dediščina kot vir poslovnih idej in spodbuda novi ustvarjalnosti Moderatorka: Nataša Briški |
|
14:00 |
Zaključek srečanja |