Eksperimentalna razstava Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov, ki je nastala v okviru evropskega projekta SWICH, se je osredotočala na obdobje gibanja neuvrščenih in je bila konceptualno zastavljena tako, da smo na eni strani spoznavali zgodbe slovenskih zbiralcev afriških zbirk, ki jih hrani muzej, in na drugi strani zgodbe slovenskih Afričanov, ki so v Slovenijo prišli kot štipendisti in po končanem študiju tu tudi ostali. Na razstavi je sodelovalo pet slovenskih Afričanov.

Skozi pogovore smo spoznali njihove poglede na primarno povezavo z domovino, prve stike z Jugoslavijo, izobraževanje, organizacije Afričanov v Jugoslaviji in Sloveniji, poklicno udejstvovanje, identiteto, kulturno izmenjavo in sedanje povezave z domovino. Vsak je izbral nekaj osebnih predmetov, ki predstavljajo njihovo dediščino, opredmetenje njihovega spomina in so tako ali drugače temelj njihovih identitet. Osebne predmete predstavljajo slovenski Afričani sami preko posnetih pripovedi.

Eden od slovenskih Afričanov, sodelujočih pri razstavi, je Max Zimani, ki se je rodil v času, ko je bil Zimbabve še britanska kolonija. Njegov oče je bil šolski ravnatelj, kasneje je postal šolski inšpektor, ki je nadziral ravnatelje, njegova mati je do upokojitve učila. Po končani srednji šoli je konec leta 1981 vložil prošnjo za štipendijo za študij v več državah: v Jugoslaviji, Rusiji, Franciji in Veliki Britaniji. Odločil se je za študij v Jugoslaviji, o kateri je imel zelo pozitivno predstavo. V Slovenijo je prišel leta 1982 in se najprej v Mariboru učil slovenščine. Po enem letu se je preselil v Ljubljano, kjer je doštudiral računalništvo. Že med študijem je spoznal, da je bilo splošno znanje o Afriki zelo površinsko. Politične debate ljudi niso zanimale, prav tako pa je izkusil diskriminacijo. Vse to ga je spodbudilo, da se je pričel aktivneje vključevati v družbo. Leta 1983 se je pridružil Zvezi afriških študentov, kjer je sprva deloval v kulturni sekciji, kasneje pa je postal predsednik Zveze. Zavzemal se je za formalizacijo njenih odnosov z državo, pozornost pa je posvečal tudi statusu in razmeram tujih študentov v Sloveniji. Z aktivističnim delovanjem je nadaljeval tudi v Društvu afriških študentov, katerega cilj je bil povezati ljudi in jim ponuditi prostor za diskusijo in medsebojno spoznavanje. Z udeležbo na njihovih aktivnostih so imeli ljudje priložnost spoznati drugačno perspektivo Afrike. Njegova vizija je ustvariti bolj uravnoteženo okolje, kar je poskušal uresničiti tudi z ustanovitvijo Skuhne – svetovne kuhinje po slovensko. Restavracija je danes socialno podjetje, ki povečuje zaposljivost migrantov iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Skuhna zanj ni samo projekt, temveč način življenja.

Vabljeni k ogledu pripovedi Maxa Zimanija o njegovih izbranih osebnih predmetih.

Tekst se nahaja v publikaciji z enakim naslovom "Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov".