Originalna čupa Marija se namreč poslavlja s stalne razstave Med naravo in kulturo. Konec maja jo bo nadomestila njena kopija, ki se že pridno teše in obdeluje pri mojstru Bergantu v Lukovici pri Brezovici po načrtih in šablonah restavratorjev Janeza Črneta in Gregorja Kosa. 

Čupa velja za prvo slovensko morsko plovilo. Na obali pod kraškim robom je bila v rabi več kot tisočletje, v naš muzej pa je prišla leta 1947.

V zadnjih letih kaže naša čupa vedno večje znake propadanja, saj ji ambientalna postavitev na razstavi, žal, ne zagotavlja primernih klimatskih razmer. Poleg tega se je radi dotikajo obiskovalci in večkrat se dogaja, da se v njej znajdejo otroci. Na njej se zdaj kažejo razpoke in druge poškodbe, ki jih prej ni bilo. Ker gre za edinstven muzejski predmet, smo skušali zagotoviti boljše klimatske in varstvene razmere, a nobena od številnih predlaganih rešitev ni zagotavljala, da bo učinkovito delovala. Na koncu smo se odločili, da junija 2015 čupo umaknemo na varno v depo, kjer bo imela svoj stalni prostor v odličnih klimatskih razmerah, na razstavi pa jo bomo nadomestili s kopijo, ki se je bo mogoče dotikati in se vanjo tudi usesti.

V muzeju se veselimo tega, saj bomo originalno čupo, to izjemno dediščine in pričo avtohtonega slovenskega morskega ribištva, tako lahko ohranili zanamcem za čim daljši čas.

Kopijo čupe bomo naredili v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki jo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo.