Zbirka jarmov – teh "praorodij", pripomočkov za vpreganje goveje živine, povečini v celoti izdelanih iz lesa (pri posameznih tipih tudi z določenimi kovinski deli), predmetov z zgodovino »dolgega trajanja«, ki so bili vsaj do zadnje četrtine preteklega stoletja uveljavljeni v vseh slovenskih regijah – šteje sto sedemindvajset primerkov: oseminosemdeset je dvojnih in devetintrideset je enojnih jarmov različnih regionalnih tipov.

Zaokrožata jo dva volovska komata, modelček enojnega jarma, štirje jarmi modeli – igrače, štirje jarmi spominki, poleg vseh navedenih pa tudi tri goži in dve deski z modelom za oblikovanje kamb. Zbrane predmete zgovorno dopolnjuje šestinsedemdeset terenskih risb in obsežen fond fotografij.

Stoletno zgodovino kolekcije zamejujeta leto 1912, ko sta bila kot njeno seme Kranjskemu deželnemu muzeju v Šiški podarjena bogato krašena dvojna kambasta vihrova jarma, in leto 2012, ko je zbirko sklenil v kraški vasi Merče podarjeni komát, inovativno izdelan enojni kambast vihrov jarem. Kolekcija se je drugače najopazneje povečala v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja, v obdobju muzejskih terenskih raziskovanj tako imenovanih Orlovih ekip.

Glede na regionalno tipologijo so v zbirki najštevilčnejši tako imenovani "mediteranski jarmi" – kambasti vihrovi jarmi z osrednjeslovenskega in z mediteranskega etnološkega območja, v manjšem številu so zastopani igóji – ovratnikasti, rožičkasti in paličasti zatilni jarmi z alpskega območja, ter tako imenovani "slovanski jarmi" oziroma telége – okvirasti vihrovi jarmi s panonskega območja.

Vsi sodijo v obe temeljni obliki jarma v evropskem kulturnem prostoru in drugod: jarem za vleko z glavo (angleško head yoke, nemško Genickjoch, Stirnjoch, francosko joug de tête, de nuque) oziroma zatilni jarem, ki mu je na Slovenskem mogoče določiti štiri tipske različice, in jarem za vleko z vratom (angleško withers yoke, nemško Widerristjoch, francosko joug de garrot) oziroma vihrov jarem, prav tako s štirimi tipskimi različicami na Slovenskem.

Z bogato tipsko raznovrstnostjo, s svojskostjo posameznih tipov ter obenem z njihovo privlačno primerljivostjo, sodi zbirka jarmov Slovenskega etnografskega muzeja v evropskem okviru nedvomno med najpomembnejše zadevne zbirke. Poleg njene tipološke pričevalnosti pa se kakovost in mikavnost zbirke razkrivata še posebej v "nemi govorici snovnega", in sicer o razmerjih med ljudmi in delovno živino ter med ljudmi v odnosu do delovnih živali. Tako je na primer na površini jarmov mogoče na podlagi načinov in izvedbe krašenja prepoznavati osebne tipe individualnih izdelovalcev; vanjo vrezane inicialke ponavadi sporočajo gospodarja vprežne živali ali volovskega para, vrezane letnice čas nastanka posameznega jarma; izvedeni zaščitni simboli, najpogosteje raznovrstni križi, pa s svojo lego razkrivajo ali naj bi varovali obe živali ali le eno, vodilno.

Ustrezno zgovorna so tudi nema pričevanja tvarine jarmov: o premišljeni izbiri lesa, o njegovi obdelavi (gladkost ovratnikov), o pomenih obdelave z ognjem (manjša teža, povečanje trdnosti) in o vseh zadevnih znanjih. Še posebej mikavna pa je povednost sledi rabe: o silah vlečne moči, o prelaganju teže dela na močnejšo žival in o ohranjanju oziroma vzdrževanju poškodovanih jarmov z okovanjem (zavoljo njihove kakovosti ali cene). Na jarmih iz muzejske zbirke je mogoče, poleg drugega, odkrivati tudi vidne znake skrbi za delovno živino, o čemer prepoznavno pričajo vrezani zaščitni simboli, na počenih mestih s krpo ovite kambe, skrbno zglajeni ovratniki, tehtna izbira lesa in teža jarmov …

Mag. Inja Smerdel

odpri album
 

	inventarna številka: 630:LJU;0007631 kraj: Sela pri Šmarju, Dolenjska, SI opis: 48. d = 99 cm / v sred. dela = 22 cm / g = 8 cm // v do vrha notr. ovrat. = 8 cm / š med obvrat. zap. = 20-21 cm // š notr. obvrat. zap = 5,5 cm; deb. = 2 cm / v notr. obvrat. zap. = 67 cm / d spod. podvrat. zap. = 90 cm / g spod. obvrat. zap. = 4,3 cm / v spod. obvrat. zap. = 5,5 cm T = 15,16 kg "Telenge, volovske" je za muzejsko zbirko pridobila ekipa Etnografskega muzeja, leta 1949, na Terenu 2 (Šmarje - Sap); o čemer priča tudi fotografija, ki jo je tedaj posnel Milko Matičetov. Kupili so jih od Antona Jančarja, hišno ime "pri Dimniku", Sela 6 pri Šmarju. Primerek je preprost, a zelo skrbno narejen. Ima trikotno krono z rogljičastim gožinim sedežem ter navzven ukrivljeni letveni notranji obvratni zapori. Podvratna zapora ni ravna, temveč je na mestih, kjer se dotika živalskega vratu, konkavno zaobljena. Zunanji paličasti obvratni zapori manjkata. Najverjetneje sta bili leseni (takšna se zdi tudi tista, ki je vidna na omenjeni fotografiji), saj sta bili zgoraj širši kakor spodaj; odprtini na jarmu imata namreč premer 2 cm, tisti na podvratni zapori pa 1,5 cm. LES: orehovina; podvratna in notranji obvratni zapori iz bukovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022798 kraj: Velike Češnjice, Dolenjska, SI opis: 47. d = 113,5 cm / v sred. dela = 25,5 cm / g = 9 cm // v do vrha notr. ovrat. = 8 cm / š med obvrat. zap. = 25 cm (pri desnem volu 24 cm) / š notr. obvrat. zap = 5 cm; deb. = 2,5 cm / v notr. obvrat. zap. = 72 cm // d spod. podvrat. zap. = 112,5 cm / g spod. podvrat. zap. = 6 cm / v spod. podvrat. zap. = med 6,5 in 7,5 cm T = 29,10 kg Ta okvirast vihrov jarem je za muzejsko zbirko najverjetneje pridobila ekipa Etnografskega mizeja, leta 1950, na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). Prepoznan je bil namreč na fotografiji, ki jo je tedaj v vasi Velike Češnjice posnel Boris Orel. Težke, robustne telege so zelo bogato krašene - enako spredaj in zadaj; in sicer po vseh gornjih robovih jarma, kroni in ukrivljeni podvratni zapori s po tremi nizi (in še ob robovih) luskastih vrezov. Učinek krašenja je toliko bolj viden zavoljo črnikaste, ožgane površine. Na hribcu rogljičastega gožinega sedeža je spredaj in zadaj vrezan crux quadrata (kot zaščita vprežnih živali) ter pod njim križasta cvetica. Eden izmed obeh omenjenih celo spominja na križ Svetega groba (Jeruzalemski križ). Križaste cvetice oziroma crux quadrata v krogih (morda s simbolnim pomenom sončnega ali pa posvetnega križa) so vrezane tudi v vse sklepne zunanje dele jarmovih ovratnikov in podvratne zapore. Zaobljena zunanja konca ovratnikov imata vrezan Andrejev križ (crux decustata). Ena zunanja paličasta obvratna zapora je lesena in skrbno oblikovana (z vrhom v obliki črke T), druga manjka. LES: orehovina (jarem in podvratna zapora); jesenovina (notranji obvratni zapori) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006565 datacija: 1881 kraj: Zgornja Borjana, Primorska, SI kraj izdelave: Breginj, Primorska, SI opis: 1. d = 120 cm // š skledičastih ovratnikov = 27,5 cm / v (na sredi skledičastih ovratnikov) = 11 cm // g skledičastih ovratnikov = 15 cm Ovratnikast zatilni jarem je leta 1951, na Terenu 7 (Kobarid), pridobila ekipa Etnografskega mizeja. Podaril ga je Miha Špolad iz Gornje Borjane 40, kjer naj bi ga bili uporabljali do leta 1900. Devetnajst let pred tem ga je izdelal kolar - "bognar" iz Breginja. V masiven, lepo oblikovan igo, katerega vrhnji del na levi in desni strani (od odprtin nad skledičastima ovratnikoma do obeh koncev igoja) krasijo trije nizi luskastih vrezov, je spredaj na sredini pod gožinim sedežem vrezan Kristusov monogram IHS z latinskim križem (crux ordinaria). Levo od njega je vrezana letnica 1881, na desni strani (torej pri levem, najpogosteje priročnem volu) pa sonce. Pri obeh zunanjih odprtinah za jermene za privezovanje ižesa na glavi živali so na njegovi zadnji strani vidne luknjice žebljev, s katerimi sta bila pribita. LES: orehovina (po starem zapisu v inventarni knjigi naj bi bil izdelan iz bukovine) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022824 datacija: 1895 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 30. d = 106 cm (odlomljen; cel bi bil dolg okoli 110 cm) / v sred. dela = 21 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 7,5 cm / š med odprt. kamb = 15,8 cm (zgoraj 14 cm) / pr. odprt. za kambi = 2,8 cm T = 4,98 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Ima razgibano oblikovano krono in je le spredaj bogato krašen z razpotegnjenimi luskastimi vrezi, s cvetličastimi križi (crux quadrata) in s petimi šestlistnimi rozetami (v krogu). Tri središčne so umeščene v večje žarkaste rozete; nad srednjo je vrezan malce razpotegnjen crux quadrata in pod njo letnica 1895. Za jermenasto gož so vrezane tri skoraj kvadratne odprtine. Glede kamb velja enako kakor pri kat. št. 22 (EM 22823). Jarem izgleda zelo dobro ohranjen (skoraj kakor nov), a je vendarle počen čez oba ovratnika; tisti desnega vola je na koncu odlomljen. LES: nedognan (temno pajcan; jesenovina?)) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006492 kraj: Zabukovje, Dolenjska, SI opis: 103. š = 61 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 6 cm / š med odprt. kambe = 14 cm // pr. odprt. za kambo = 3,5 cm, v kambe = 50 cm T = 2,74 kg "Jarmiček s kambo" je leta 1948 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan). Podarili so jim ga pri Zabukovec, v Zabukovju 8, Staro Apno (pri Mirni oziroma Šentrupertu na Dolenjskem). Primerek je zgoraj, spredaj in zadaj krašen s tremi nizi luskastih vrezov. Na sprednji in zadnji strani so izvedeni tudi rožasti crux quadrata. Zlasti v poglobljenih vrezih so vidni ostanki zelene polihromacije. Oba konca jarmičevega telesa sta bila spredaj, do odprtin za kambo, okovana z železnima trakovoma. Na levem trak manjka, desni konec pa je z njim utrjen tudi spodaj. Spodnja stran ovratnika je počena in podložena oziroma "zakrpana" z usnjenima zaplatama, pribitima z žeblji. LES: javorjevina; kamba iz jesenovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008318 kraj: Negastrn, Gorenjska, SI opis: 60. d = 110 cm / v sred. dela = 21 cm / g = 8,5 cm // v do vrha ovrat. = 11 cm (desna žival) in 10,5 cm (leva žival) / š med odprt. kamb = 14 (desni vol) in 13 cm (levi vol) / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm // v kambe = desne živali 57 cm in leve 51 cm "Kvambo", kakor so ta jarem imenovali v kraju pridobitve, so za muzejsko zbirko kupili leta 1957, od Jožeta Kocjančiča, Negastrn 7 (pri Moravčah). Gre za ožgan primerek, krašen z luskastimi vrezi, ki dajejo vtis valovnic. Na vrhu krone nad rogljičastim gožinim sedežem sta izrezljani okroglasti obliki, ki delujeta kakor sedeči očesi. Glede na obliko in izvedbo tega kambastega vihrovega jarma se zdi, da ga je po vsej verjetnosti izdelal isti mojster, ki je naredil izjemno soroden primerek iz zbirke Gorenjskega muzeja v Kranju; in sicer "jarem za par volov, iz 2. pol.19. stol., iz Spodnjega Tuštanja", inv. št. E 732. Na zadnji strani krone sta ob njevem levem in desnem koncu pritrjeni močnejši železni verižici, za kateri se zdi, da sta bili namenjeni obešanju jarma; morda za okras ali za razstavni namen. Pripadajoči kambi imata lesena zatiča za regulacijo. Ena je počena; druga, ki je bila tudi počena, je mehko ovita za usnjem (pribitim z žebljiči), da počeni del ne bi ranil živalskega vratu. LES: najverjetneje javorjevina (ali morda brest) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022854 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 122. š = 55 cm / g = 6,5 cm / v ovrat. = 4,5 cm / š ovrat. = 12 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm / v kambe = 56,5 cm T = 2,22 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je najverjetneje tudi zanj relevanten opis pri kat. št. 11 (EM 22791). Je preprost, nekrašen, in ima narejeni okrogli odprtini za vrvasti ojnici. Kamba ima lesen zatič. Jarmič je temno pajcan, enako kakor vsi drugi primerki iz podarjene Strgarjeve zbirke. LES: bukovina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0023101 kraj: SI opis: 137. d = 26,5 cm / v = 14,5 cm (višina notranjih obvratnih zapor)/ g = 2,8 cm (podvratna zapora 2,4 cm) Model teleg (ali morda igrača) s kovinsko gožjo, neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Je dokaj realistično narejen. Telege so okovane, imajo enostransko kovinsko obvratno zaporo (ena manjka) in dvignjena ovratnika. Na modelu sta z nitko privezana lističa z napisoma: "cel jarem", "gož". klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010676 datacija: 1901 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 57. d = 103,8 cm / v sred. dela = 21,4 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 10,5-11 cm / š med odprt. kamb = 16 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 13,44 kg Podatki o času in načinu pridobitve so enaki kakor pri primerku s kat. št. 55, EM 10677, iz Brezovega dola pri Zagradcu. Jarem ima levo in desno od rogljičastega gožinega sedeža na prednji strani vrezani letnici: najprej 1991 (morda pomota?) in potem 1901 (kar je najverjetneje prava letnica izdelave). Stičišče ojesa in jarma pod njim je vidno obrabljeno (zdrsano). Primerek je od ovratnika do ovratnika počez počen in je bil utrjen oziroma znova povezan s štirimi dolgimi kovanimi žeblji z močnimi okroglimi glavicami z okoli 2 cm premera. Žeblji so dolgi okoli 25 cm in so spodaj zapognjeni kot klamfe. Kljub temu, da je jarem počil, so ga očitno želeli ali morali še naprej uporabljati; nasibo jim je tako dobro služil, jim je morda počil sredi sezone oranja, ali pa bi bil nov predrag. Drugače je razmeroma dobro ohranjen, a brez kamb. LES: jesenovina (v prvotnem zapisu je omenjen brestov les) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009000 kraj: Velika Slevnica, Dolenjska, SI opis: 131. d raztegnjene goži = 40 cm // pr. krogov iz leskove trte = 16 cm // d preglja = 36 cm Gož, " 'jeramlco', iz ozkih usnjenih trakov zvito trto, spleteno v krogu, nato pa prepognjeno v dvoje", je leta 1960 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 17 (Velike Lašče). Podaril jo je Franc Prijatelj iz Velike Slevice 7. K njej sodita še dva kroga, zvita iz leskove trte ("kot rekonstrukcija za prikaz starega načina vprege v jarem"), in pregelj oziroma "leskov klin za pretikanje skozi oje (rekonstrukcija za prikaz vprege)". klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022805 datacija: 1890 kraj: SI opis: 50. d = 106 cm / v sred. dela = 20 cm / g = 7 cm (na sredi) in 8,5 cm (na mestu ovratnikov) // v do vrha notr. ovrat. = 8 cm / š med obvrat. zap. = 19 cm in 20,5 cm (na strani desnega vola) T = 10,94 kg Primerek z neznanim načinom pridobitve. Sodeč po odprtinah za zunanje in notranje obvratne zapore ter obliki gožinega sedeža gre najverjetneje za okvirast vihrov jarem. Telege so ožgane, z lepo vidnim vrezanim okrasom: po enem nizu luskastih vrezov ob gornjih robovih so na gornjih delih ovratnikov izvedeni kar štirje vrezani nizi. Krona okoli gožinega sedeža rogljičaste oblike je ožja od jarmovega telesa. Spredaj je vrezana letnica 1890, zadaj vejičasta okraska. Na jarmovem telesu - na delu, kjer ga predirata pravokotni odprtini za letveno notranjo obvratno zapornico - sta zadaj vrezana rožasto delujoča križa (ki sta morda poenostavljeno izvedena križa Svetega groba). Plitev križ (crux quadrata) je vrezan tudi na hrbtni strani hribca gožinega sedeža. Telege imajo oba zunanja konca ovratnikov počena (odlomljena) in čez razpoki spredaj in zadaj močno okovana. LES: javorjevina (?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022793 kraj: SI opis: 9. d = 92,5 cm / v = 10 cm / g = 7,5 cm // š ovratnikov (med rožiči) = 21 cm / v pri vratu = 3 cm / g ovratnikov = 9 cm in 10 cm (levi vol) // d rožičev = 22 cm (oba zunanja); 21 cm (desni notranji); 23 cm (levi notranji) T = 2,90 kg Način pridobitve ni znan. Krajši, preprosto izveden igo, nekrašen in brez križev; z navzdol poudarjenim srednjim delom pod gožinim sedežem, vendar manj izrazitim kakor pri primerku EM 22792 (kat. št. 8). Izgleda, kakor bi bil pokapljan s črno barvo (najverjetneje je pred pridobitvijo ležal na takšnem mestu). LES: bukovina; tudi rožiči (razen enega notranjega, ki je iz jesenovine) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008305 kraj: Vintarjevec, Dolenjska, SI opis: 107. š = 55 cm / g = 6,5 cm / v ovrat. = 9,5 cm / š med odprt. kambe = 17 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm / v kambe = 67 cm T = 2,26 kg "Jarmč" je bil za muzej pridobljen leta 1957, kupljen od Janeza Torija v Vintarjevcu 7, Šmartno pri Litiji. Preprost primerek ni nič okovan, kamba je spodaj počena in povezana z žico. Z žico je na koncu ene strani utrjen tudi del, kjer je pritrjena zanka z rinko za ojnico. Obe odprtini za kambo sta odkrhnjeni. LES: javorjevina; kamba najverjetneje iz vrbe klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009760 kraj: Resnik, Štajerska, SI opis: 136. d = 51,5 cm / v = 31 cm (kolikor merita zunanji obvratni zapori) / g = 4 cm Model teleg je leta 1963 podarila Veronika Pačnik iz Resnika 21 pri Vitanju. Kakor sporoča inventarni zapis Angelosa Baša je bil narejen pred nekaj leti "in je rabil tudi za otroške igre". Primerek je izredno nazorno izdelan in deluje kakor pravi kljukasti vihrov jarem; le usnjena gož in leseni pregelj se zdita nesorazmerno velika. Krašen je s puščičastimi vrezi. Nad dvema odprtinama za jermenasto gož ima manjšo, stopničasto oblikovano krono. Na vrhu, na sredini pri odprtinah, ima celo vrezan Andrejev križ (crux decussata). Narejen je iz bukovine, zunanji obvratni zapori sta leskovi palici. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009121 kraj: Melviče/Mellweg, Koroška, AT opis: 14. š (tudi celote) = 65 cm / g = 9 cm // v ovratnika = 2,5 cm / š ovratnika = 23 cm // d rožičev = 23 cm T = 1,38 kg Način pridobitve tega enojnega rožičkastega zatilnega jarma, "ajnfoh uiga", je enak kakor pri EM 9122, kat. št. 3. Eden obeh rožičev je na koncu naravno odebeljen, drugi, krajši, ima odebeljeni del narejen. Na obeh koncih ižesa sta v les vsajeni železni zanki, skozi kateri visita ovalna člena za povezovanje z ojnicama. Pri vpreganju potrebna blazina in jermen s tem primerkom enojnega zatilnega jarma nista bila pridobljena. LES: najverjetneje lipovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022840 datacija: sreda 20. stoletja kraj: Hočevje, Dolenjska, SI kraj izdelave: Hočevje, Dolenjska, SI opis: 108. š = 62,5 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 7 cm / š med odprt. kambe = 15 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm / v kambe = 67 cm T = 5,92 kg "Jarmiček" je muzeju leta 2006 podaril Anton Hrovat, gospodar domačije "p'r Hrenovk", Hočevje 10 pri Krki. Kmetija, na kateri so ga uporabljali, šteje sicer okoli 22 hektarov, a obdelovalne zemlje je skupaj le "mal čez 1 hektar (majhne njivce po senožetih)". Anton je najprej zatrdil, da je z voli delal do sedemdesetih let preteklega stoletja. Med pogovorom, iz katerega je bilo mogoče razbrati, koliko so mu pomenili konji, pa je povedal, da naj bi že vse od leta 1947, ko je kupil prvega konja, delal s konji in s kakšno kravo. Primerek je sicer preprosto izdelan enojni jarem, z vršičkoma na levi in desni strani gornjih odprtin kambe, a močno okovan vzdolž celega telesa z železnim trakom. Zadaj pod desno kambino odprtino na verižici visi železen zatič za kambo. Na jarmiču je ohranjen tudi del "prusketne", podvratne železne verige. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022796 datacija: 1862 kraj: SI opis: 49. d = 119 cm / v srednjega dela = 21,5 cm / g = 6 cm // v do vrha ovratnika = 4 cm / š med obvratnima zaporama = 28,5 cm (levi vol); 28 cm (desni vol) // š notranje obvratne zapore = 5,5 cm; deb. = 1,5 cm (spodnji odebeljeni del = 3 cm) / v notr. obvrat. zap. (obe sta odlomljeni) // d spodnje podvratne zap. = 119 cm / g spod. podvrat. zap. = 4 cm / v spod. podvrat. zap. = 6 cm T = 14,64 kg Način pridobitve ni znan. Gre za bogato krašene telege, z nizi luskastih vrezov in spredaj z zaščitnimi šestlistnimi rozetami levo in desno od gožinega sedeža (rogljičaste oblike) in središčno na obeh dvignjenih ovratnikih. Pravokotni hribec gožinega sedeža ima spredaj vrezan crux quadrata, ki pa s štirimi luskastimi vrezi v štirih poljih ob križu deluje kakor križ Svetega groba. Zadaj sta ob levi in desni strani gožinega sedeža vrezani (z luskastimi vrezi) spirali in letnica 1862. Močno dvignjena ovratnika sta zadaj konkavna. Podvratna zapora je pod živalskimi vratovi zelo izrazito konkavno oblikovana. Obe letveni obvratni zapori sta zgoraj odlomljeni. LES: orehovina; notranji obvratni zapori iz bukovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022832 datacija: druga polovica 19. stoletja kraj: Jesenice, Dolenjska, SI opis: 129. v klobase = 57 cm / notranja v = 40 cm // notranja š = 20 cm v klešter = 59 cm / š = 5 cm / deb. = 3 cm Komat sestavljajo tako imenovana klobasa in kleštre, enako kakor volovski komat s kat. št. 128, EM 8307a,b. Po tem in po večjih dimenzijah se razlikuje od večine konjskih komatov (iz muzejske zbirke), ki imajo notranjo višino tam okoli 52 ali 54 cm in notranjo širino 25 cm. Zapis v stari inventarni knjigi Narodnega muzeja (oziroma Kranjskega deželnega muzeja) namreč ta predmet označuje kakor konjski komat, kar je glede na navedeno manj verjetno. Besedilo omenjenega zapisa je naslednje: "Konjska oprema savskega vlačilca iz Jesenic pri Mokricah, poslal dr. Muellnerju odvetnik dr. Ignac Namorš, Jesenice na Gorenjskem (Dolenjskem? op. I.S.) leta 1896, nakup 1896." Klobasa je sešita iz goste žaklovine in usnja. Iz prve je tisti njen del, ki pride živali na kožo, na usnjeni del pa sedejo lesene kleštre. Te so spodaj in zgoraj povezane s členkastimi železnimi vezmi. Vznemirja dejstvo, da je klobasa enovita; da se spodaj ne spenja (se torej vprega čez glavo?; so morda volom, ki so vlekli ladje proti rečnemu toku, porezali rogove?) Približno na sredini klešter sta na vsaki strani po dve okrogli odprtini, skozi kateri je pritrjena ojnica iz močne vrvi. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022791 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 11. d = 114,5 cm / v = 10,5 cm / g = 6,5 cm // š poudarjenega dela ovratnikov = 23 cm (med rožiči) / v pri vratu = / g ovratnikov = 8 cm// d rožičev = 23 cm T = 3,30 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko jarmov, ki naj bi po pripovedovanju darovalca izvirali iz zgornje Savinjske doline. Muzej je namreč leta 1990 od zbiralca dr. Staneta Strgarja iz Ljubljane odkupil pet oselnikov iz zgornje Savinjske doline, gospod Strgar pa je tedaj v muzej pripeljal tudi svojo zbirko jarmov in jo podaril. Zbiralec, ljubitelj vsega lepega, je menda približno trideset let pred tem hodil na lov v Luče in v kraje nad njimi. Zbrane predmete je nabiral na visokogorskih kmetijah, ki jih je obiskoval med zalezovanjem gamsov. Tako kakor odkupljeni oselniki, so najverjetneje tudi podarjeni jarmi s konca 19. ali z začetka 20. stoletja. Tedaj, ko jih je zbiral, naj bi bili stari vsaj že petdeset let, po izročilu "še od prejšnje generacije". Preprost, nekrašen rožičast zatilni jarem (tudi brez zaščitnih križev) je temno pajcan - enako kakor vsi drugi primerki iz Strgarjeve zbirke. LES: nedognano; rožiči iz jesenovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022820 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 21. d = 116 cm / v sred. dela = 8,5 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 2 cm / š med odprt. kamb = 12 cm / pr. odprt. za kambi = 3 cm // d kamb = 55 cm, 57,5 cm T = 5,76 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Kambast vihrov jarem je temno pajcan, na sredini raven, brez oblikovanega gožinega sedeža. Za gož (železno?) ima navpično izvrtani dve okrogli odprtini (s premerom 1,5 cm) in z vrha na sredi med njima še luknjo enakega premera. Zunanji kambini odprtini sta spodaj višje odprti. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008301 kraj: Sveti Jernej nad Muto, Koroška, SI opis: 33. d = 149,5 cm, spodaj pri kljukah 155 cm / g jarmovega telesa = 8 cm (pri ovratnikih, sredina ožja) // v kljuk = 60 cm (levega vola), 54 cm (desnega vola) / š spodnjih kljukastih zapor = 35 cm in 33 cm / v zunanjih paličastih zapor = 57 cm in 55 cm // š med notranjo in zunanjo zaporo = 23,5 cm (pri levem volu), 21,5 cm (pri desnem volu) T = 7,38 kg "Jarm za vprego dveh volov" je bil za muzej pridobljen leta 1958, kupljen od Lovrenca Galerja iz Branika 27 (danes Sveti Jernej nad Muto). Gre za tip vihrovega jarma, pri katerem sta vratova vprežnih živali namesto kamb z notranje strani in spodaj objemali (najpogosteje) naravno ukrivljeni kljuki, "kruki", z zunanje strani pa ponavadi leseni paličasti zapori, "šprunclja". Gožin sedež sredi "jarma" ali "jarmiša" ima tri odprtine - stranski dve sta okrogli in srednja je pravokotna. Prvotno je bila skoznje najverjetneje pretaknjena jermenasta gož s pregljem, tako kakor pri kat. št. 34 (EM 8302). A kaže, da se je jarem zavoljo rabe na sredini (na stiku z ojesom) tako stanjšal, da so gožin sedež močno okovali ter tako tudi spremenili način povezovanja jarma in ojesa. Prvoten zapis v inventarni knjigi o tem pravi: "skozi luknjo (srednjo odprtino gožinega sedeža) je pretaknjena železna kamba, k njej pa so pritrjeni trije členi verige" (ti zdaj manjkajo). Oba ovratnika imata spredaj vžgan okras - niz srcastih oblik; izrazitejša so "srca" na mestih, kjer jarem predirata paličasti zapori in kljuki. Na obeh kljukah so v zamiku izvedene okrogle odprtine za vtikanje zatiča (za regulacijo). Glede na zgoraj navedene dimenzije je bil levi vol (najverjetneje priročni) večji od desnega. LES: brezovina; temnejša, krajša kljuka iz lesnike, svetlejša in daljša iz jagnedi klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022821 kraj: SI kraj izdelave: Pohorje, Štajerska, SI opis: 31. d = 166 cm / v sred. dela = 8,5 cm / g = 5,5 cm // v do vrha ovrat. = 3 cm / š med odprt. kamb = 18 cm / pr. odprt. za kambi = 3 cm // d kamb = 46 cm (desnega vola, vendar odlomljena) in 50 cm (levega vola) T = 4,52 kg Način pridobitve ni znan. O krajevnem izvoru je mogoče sklepati na podlagi risbe iz arhiva Pokrajinskega muzeja Maribor, na kateri je upodobljen jarem iz pohorske vasi Kumen, z enako oblikovano krono nad gožinim sedežem. Ta kambast vihrov jarem je reprost, nekrašen, a zelo natančno izdelan. Gre za zelo dolg primerek, z mehko zaobljenima in zadaj dvignjenima ovratnikoma. Navpični odprtini za jermenasto gož (s pregljem) sta dve (2,5 x 2 cm). Za njima ima jarem dvignjeno ozko in kratko krono, ki ima zadaj na sredini vrezan zaščitni crux decussata. Kamba desnega vola je spodaj počena in obvita s kosom tkanine, pribitim z žebljem. En njen rogelj je odlomljen. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006490 kraj: Vrbičje, Dolenjska, SI opis: 88. d = 111 cm / v sred. dela = 16,5 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 12 cm (desni vol) in 13 cm (levi vol) / š med odprt. kamb = 16 cm (desna žival) in 17 cm (leva žival) / pr. odprt. za kambi = 3,5 (notranji) in 3,3 cm (zunanji) T = 12,44 kg Tudi ta jarem je leta 1948 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan); kot dar na domačiji v Vrbičju 3. Primerek sodi v enak oblikovni tip kakor jarem s kat. št. 86, EM 5857. Je nekrašen. Njegov spodnji del je pri zunanji odprtini kambe močno počen in utrjen s tremi kovanimi žeblji. Od rabe zožani srednji del jarma, med ležiščem ojesa in dnom gožinega sedeža, ima zavoljo poškodbe vstavljen nov kos lesa, pribit s tremi kovanimi žeblji. Na jarmovi hrbtni strani sta zgoraj na kroni, levo in desno pred notranjima odprtinama za kambi, vidna žeblja; na enem se še drži košček usnja - preostanek trakca za kambin zatič. LES: javorjevina; vstavljeni del iz hrastovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008317 kraj: Podvolovljek, Štajerska, SI opis: 10. d = 121 cm / v (srednjega dela) = 11 cm / g jarmovega telesa = 6,8 cm // š ovratnikov (med rožiči) = 30 cm / v pri vratu = / g ovratnikov = 6,8 cm // d rožičev = 23 cm / p = od 2 (zgoraj) do 3,5 cm (spodaj) T = 3,52 kg Igo je bil kupljen za muzej leta 1957, pri Jakobu Plazniku v Podvolovljeku. Namesto gožinega sedeža, na kakršne so obešali členaste železne goži ali takšne iz trte, sta sredi ižesa izdelani dve pravokotni odprtini za usnjeno jermenasto gož z lesenim pregljem. Nad njima je na prednji strani vrezan zaščitni križ (crux decussata). Poleg dobro ohranjenega zatilnega jarma sta bili pridobljeni tudi obe blazini, "pouštra", vendar v razpadajočem stanju (in potrebni restavriranja). Izdelani sta iz cunj in merita 45 cm v dolžino ter od 30 (spredaj) do 27 cm (zadaj) v širino. Na gornji strani, ki je iz žaklovine, ima ena blazina prišit križ iz rdečih platnenih trakov (apotropejska barva in znamenje), druga pa prav tako rdeč krog med dvema črtama. Približno na sredini, tam kjer sta sedali med rožiče, sta obe malce zožani. Na tem delu sta skoznju pretaknjeni vrvici, s katerima so blazini privezovali skozi odprtine obeh ovratnikov na igo. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022795 datacija: sreda 20. stoletja kraj: Križ/Santa Croce, Primorska, IT opis: 97. d = 135 cm / v sred. dela = 15 cm / g = 7 cm // š ovrat. med železnimi vezmi členaste kambe = 31 cm (desni vol); 30 cm (levi vol) // v členaste kambe = 43 cm (od ovratnika do notranje strani spodnjega člena) T = 11,20 kg "Laški jarem" je za muzejsko zbirko leta 1978 pridobila Milka Bras. "Knjiga prihodov muzejskih predmetov 1976 -" sporoča, da je bil kupljen (skupaj z jarmičem kat. št. 126, EM 22844) od Rudolfa Košute iz Križa (S. Croce) 44 pri Trstu. Gre za zelo preprosto izveden primerek oblikovnega tipa, uveljavljenega v sosednji Furlaniji. Na njegovi prednji strani, pri levi vprežni živali, sta vžgani inicialki T.F. Oba ovratna dela jarma sta počena; tisti pri desnem volu tako močno, da so ga krepko okovali vzdolž ovratnika (spredaj in zadaj) in ga utrdili še z obročasto vezjo. Srednji del gožinega sedeža je zadaj malce odkrhnjen, členasta kamba leve vprežne živali je nepopolna (skoraj v celoti odtrgana). LES: jesenovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022817 kraj: SI opis: 94. d = 106 cm / v sred. dela = 14,5 cm / g = 7,5-8 cm // v do vrha ovrat. = 4 cm / š med odprt. kamb = 13,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 10,18 kg Nekrašen jarem enakega oblikovnega tipa kakor primerek s kat. št. 86 (EM 5857), neznanega krajevnega izvora ter z neznanim načinom pridobitve. Notranji odprtini za kambi imata zgoraj močno vdolblena sedeža za zatiča (najverjetneje lesena). Zunanji kambini odprtini sta spodaj višje odprti (kar je najverjetneje omogočalo lažje vtikanje kamb pri vpreganju). Srednji spodnji del jarma, kjer se je ta stikal z ojesom, je moral biti močno obrabljen, oguljen. Na tem mestu je namreč pribita večja lesena zaplata. LES: javorjevina; zaplata iz bukovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022855 kraj: SI opis: 134. d = 82 cm ( sam kalup 46 cm) / š = 25 cm (sam kalup 15 cm) / v = 16 cm (klini 13 cm, sam kalup ozuroma ploh 7 cm) O tej deski s kalupom za krivljenje kamb za jarme in jarmiče ni podatkov niti o krajevnem izvoru niti o načinu pridobitve. Je pač iz krajev (najverjetneje v osrednji Sloveniji ali morda v njenem mediteranskem delu), koder so goveda vpregali v kambaste vihrove jarme. Na desko je pritrjen lesen kalup solzaste oblike, okoli njega pa so - malce odmaknjeni, da vmes sede palica, ki so jo krivili v kambo - vsajeni leseni klini. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006489 kraj: Male Lipljene, Dolenjska, SI opis: 87. d = 104,5 cm / v sred. dela = 14,4 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 10 cm / š med odprt. kamb = 13 in 14 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 11,72 kg Tudi ta jarem je leta 1948 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan); kupila od Vinka Adamiča v Malih Lipljenah 11. Primerek je enakega oblikovnega tipa kakor jarem s kat. št. 86, EM 5857. Po nizki kroni je preprosto krašen le z nizi luskastih vrezov. Prednja in zadnja stran sta enako izvedeni, tako da sta težko določljivi, še posebej, ker mesto stika jarma z ojesom ni oguljeno. Položaj priročnega, vodilnega vola najverjetneje označujejo štirje vrezani rožasti crux quadrata na vrhu ovratnika med odprtinama za kambo; pri drugi živali je na istem mestu vrezan le en križ. Manjša enaka križa sta vrezana tudi na zunanjem vrhnjem robu krone, tik pred notranjima odprtinama za kambi. Jarem izgleda skoraj nerabljen, čeprav ima odlomljen in pribit delček krone, počen pa je tudi pri obeh spodnjih notranjih odprtinah za kambi. Zunanji odprtini sta spodaj, na notranji strani narejeni malce bolj odprto (najverjetneje zavoljo lažjega vtikanja kambe). LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007130 datacija: 1929 (do) kraj: Paradišče, Dolenjska, SI opis: 105. š = 64,5 cm / g = 6,5 cm / v ovrat. = 8 cm / š med odprt. kambe = 15,5 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm T = 1,98 kg "Jarmiček, iz trdega lesa, ornamentiran, za eno kravo ali vola" je leta 1949 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 2 (Šmarje - Sap). V dar so ga dobili prav od njegovega izdelovalca Jurija Mehleta iz Paradišča 1. V rabi je bil do leta 1929. Njegove gornje robove obrobljajo vrste luskastih vrezov, na sredini med odprtinama za kambo pa ima vrezan na cvetico spominjajoč crux quadrata. Plastično oblikovana polmesečasta izrastka krasita vrh ovratnika na zunanji strani obeh odprtin za kambo. Primerek je bil okovan vzdolž cele prednje strani. Dobro vidne so tako temnejša vdolbena sled železnega traka kot tudi luknje, ki so jih pustili žeblji. Železen obroč z zanko za ojnico je ohranjen le na levi strani (za desno ojnico). LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008320 kraj: Lom pod Storžičem, Gorenjska, SI opis: 13. š = 58 cm, celota 64 cm / g = 9,3 cm // v ovratnika = / š ovratnika = // d rožičev = 24, p = 2,7 - 3 cm "Ježes s pouštrom in jermenom" je bil leta 1957 kupljen pri Ignacu Markiču v Lomu 27 pri Tržiču. Vrhnja površina ovratnika je krašena s tremi nedokončanimi križi (crux quadrata) z vžgano obrobo, pod srednjim pa je na sprednjem robu preprosto vrezan ali vžgan še zaščitni Andrejev križec (crux decussata). Na notranji strani ovratnika, kjer sta vsajena rožiča ali "cveka" (žeblja), je ta zatilni jarem utrjen z železnima obročastima vezema. Na obeh koncih sta z železnima obročema pritrjeni zanki, skozi kateri visita ovalna člena za povezovanje z ojnicama. Blazina, ki je sedala pod igo na glavo vprežne živali, je na gornji strani oblečena v krpano usnje, na spodnji, notranji strani pa je platnena (dolga je 42 in široka spredaj 24, zadaj 27 cm) . Kar 410 cm dolg (2 cm širok) usnjen jermen, sestavljen iz petih kosov, ima na enem koncu narejeno zanko. Skoznjo so jermen nataknili na enega izmed rožičev in tako začeli s privezovanjem na glavo vprežne živali. Les: jesenovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010683 datacija: 1912 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 44. d = 101 cm / v sr. dela = 21,8 cm / g = 7 cm // v do vrha notr. ovratnika = 9 cm / š med obvrat. zap. = 31 cm // š notr. obvrat. zap = 5,5 cm (zgoraj 6,5 cm) / v notr. obvrat. zap = 69-70 cm / d spod. podvrat. zap. = 104 cm / g spod. podvrat. zap = 4 cm/ v spod. podvrat. zap = 5,5 cm T = 19,48 kg Tudi te telege so bile za muzej pridobljene leta 1966, kupljene od Cirila Glivarja iz Brezovega Dola 19 pri Zagradcu. Gre za zelo soroden primerek kat. št. 43, EM 10682, le da je na tem spredaj in zadaj vrezanih nekaj več grških križev (crux quadrata) oziroma nekakšnih križaste cvetice: dva (na podvratni zapori spredaj), štirje (na jarmovem telesu spredaj), dva (na jarmovem telesu zadaj), eden (na hribcu gožinega sedeža spredaj in zadaj) in še dva (po eden na vsakem vrhnjem koncu notranjih obvratnih zapor spredaj in zadaj). Zadnja, vrezana v žarkastem krogu, sta bila morda izvedena s simbolnim pomenom sončnega križa. Na zadnji strani jarmovega telesa, z dvignjenima ovratnikoma, je na kroni, levo in desno ob gožinem sedežu, vrezana letnica 1912. Tudi na tem okvirastem vihrovem jarmu so vidni ostanki temnosive polihromacije. Zunanji obvratni paličasti zapori sta železni. Njun zgornji sedež je okoli obeh odprtin obložen oziroma podložen s pribito železno pločevino kvadrataste oblike (ki je ščitila les pred obrabo). LES: bukovina (v prvotnem zapisu v inventarno knjigo je navedena orehovina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022814 datacija: 1917 kraj: SI opis: 64. d = 115 cm (okovana konca) / v sred. dela = 20,5 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 6 cm (levi vol) in 7 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = okoli 17 cm (zavoljo odlomljenih delov ni mogoča natančna mera) / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 19,40 kg Primerek neznane provenience. Nekrašen jarem s preprosto izvedeno polkrožno krono nad gožinim sedežem. Na njegovem hribcu je spredaj vrezana žarkasta šestkraka rozeta (zaščita) in levo in desno od sedeža letnica 1917; zadaj sta na tem mestu vrezani začetnici J. C. Jarem je bil na notranji strani obeh ovratnikov povsem počen in je zavoljo tega izjemno močno okovan. Na obeh koncih, ki sta odlomljena, je viden le okov. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0000031 datacija: 1923 kraj: Adlešiči, Bela krajina, SI opis: 130. š = 5,5, cm / v = 6,4 cm / g = 1 cm Na podlagi besedila v III. inventarni knjigi predmetov SEM od št. 1 - 2843 je mogoče zapisati, da je model "jarmička" leta 1923 naredil Viktor Grabrijan iz Adlešičev 17, star 12 let. Za muzej je bil kupljen leta 1924 skupaj z več drugimi modeli raznovrstnih predmetov, otroškimi izdelki iz belokranjskih vasi. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022561 kraj: Zgornje Gameljne, Osrednja Slovenija, SI opis: 117. š = 56,5 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 8 cm / š med odprt. kambe = 14 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm T = 2,92 kg Glede načina pridobitve in krajevnega izvora za primerek iz zbirke "Sirnikove punce" velja komentar k kat. št. 113, EM 22560. Tudi ta enojni jarem je bil v rabi za kravo. Na obeh koncih zanki za ojnici na njegovo telo pritrjujeta železna obroča, zgoraj na sredini pa ima pritrjeno železno verižico z zatičem za kambo. Vzdolž ovratnika je počen. LES: jesenovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006800 kraj: Kal - Koritnica, Primorska, SI opis: 2.b Blazina oziroma "poušter" z lastno inventarno številko EM 6800 ni ohranien. Sodil je k ovratnikastemu zatilnemu jarmu EM 6798 iz Koritnice. Pridobljena je bila le ena blazina, z naslednjimi zapisanimi inventarnimi podatki: Dolžina 35 in širina 28 centimetrov, debelina 2 centimetra. "Poušter" so dali živali na glavo pod igo. "Na zgornji strani je blago od odeje ter rdeč križ, na spodnji strani pa močnejša rjava kotenina. Vmes slabša vata. Na sredini je nekoliko ožji." Glede križa na sredini je zapisano, da je "za srečo pri živini". klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022849 kraj: SI opis: 100. š = 54 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 16 cm / š med odprt. kambe = 18 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm (zgoraj) in 3,3 cm (spodaj) / v kambe = 57 cm T = 6,44 kg Enojni kambast vihrov jarem neznanega izvora in načina pridobitve, soroden primerku s kat. št. 99 (EM 22848), le da ima vidne ostanke zelene polihromacije in oblikovana vršička na levi in desni strani ob gornjih odprtinah za kambo. Za njeno reguliranje je v odprtine vtaknjen lesen zatič. Jarmič je na dveh mestih počen, vendar zavoljo tega ni bil dodatno oziroma naknadno okovan; le spredaj in zadaj so ga, najverjetneje še pred rabo, utrdili z železnim trakom. Poleg podvratne železne verige ima tudi eno celo in eno strgano ojnico iz vrvi. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010682 datacija: 1912 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 43. d = 100 cm / v sr. dela = / g = // v do vrha notr. ovratnika = 8 cm / š med obvrat. zap. = // š notr. obvrat. zap = 5,5 cm / v notr. obvrat. zap = 68 cm / d spod. podvrat. zap. = 101 cm / g spod. podvrat. zap = / v spod. podvrat. zap = Telege so bile za muzej pridobljene leta 1966, kupljene od Cirila Glivarja iz Brezovega Dola 19 pri Zagradcu. Jarmovo telo ima narejeno višjo in ne prav široko krono, ki obdaja rogljičast gožin sedež. Vse robove ima krašene z enim, dvema ali tremi nizi luskastih vrezov. Na sprednji in zadnji strani so tako na neravni podvratni zapori (kakršno ima na primer tudi kat. št. 45, EM 8399) kot na jarmu vrezane križaste cvetice oziroma grški križi (crux quadrata): štirje (na jarmovem telesu spredaj), eden (na hribcu gožinega sedeža spredaj in zadaj) in še dva (po eden na vsakem sprednjem in zadnjem vrhnjem koncu notranjih letvenih obvratnih zapor). Ti zadnji križi, vrezani v žarkastem krogu, so bili morda izvedeni s simbolnim pomenom sončnega ali pa posvetnega križa. Na telegah so vidni ostanki temnosive, skoraj črne polihromacije. Zunanji paličasti obvratni zapori sta bili najverjetneje železni, tako kakor pri kat. št. 44, EM 10683. LES: jesenovina (po prvotnem zapisu v inventarni knjigi) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022829 datacija: najverjetneje druga polovica 19. ali začetek 20. stoletja kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 25. d = 117 cm / v sred. dela = 19,5 cm / g = 7 cm // v do vrha ovrat. = 9,5 cm / š med odprt. kamb = 16,5 cm (zgoraj 15 cm) / pr. odprt. za kambi = 2,8 cm (zunanji) in 2,5 (notranji) T = 5,40 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Jarem z likovno razgibano oblikovano stopničasto valovito trikotno krono, drugače nekrašen. V sredini so izvedene tri pravokotne odprtine za gož. Glede oblike kamb velja enako kakor pri drugih primerkih tega tipa. LES: nedognano (temno pajcan; orehovina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008398 datacija: 1908 kraj: Glogovica, Dolenjska, SI opis: 73. d = 111 cm / v sred. dela = 25,5 cm / g = 8,3 (na strani desne živali) in 9 cm (na strani leve) // v do vrha ovrat. = 12,5 cm (pri desnem volu) in 13 cm (pri levem) / š med odprt. kamb = 17,5 cm (pri desnem volu) in 18 cm (pri levem) / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 15,26 kg Tudi ta kambast vihrov jarem je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični); kot dar Alojza Kotarja iz Glogovice 19. Vzdolž telesa je spredaj in zadaj krašen s tremi nizi luskastih vrezov. Na gornjem robu ima poleg treh luskastih nizov z enakimi vrezi med obema odprtinama za kambi izvedena zaščitna crux decussata. Črtno vrezan Andrejev križ pa je narejen tudi na vrhu na sredini krone nad rogljičastim gožinim sedežem. Glede na sledi obrabe na mestu stika jarma z ojesom se zdi, da je bila pri tem primerku letnica 1908 vrezana na hrbtni strani njegove razgibane in visoke krone, krašene z luskasto vrezano obrobo. Hribec gožinega sedeža ima zadaj vrezanih nekaj žarkov oziroma navpičnih črt in spredaj žarkasto šest (ali osem) krako zvezdo. Na obeh straneh je na sredini nad gožinim sedežem vrezan tudi majhen crux quadrata. Na hrbtni strani sta levo in desno pod njim vrezana še dva taka križa s štirimi luskastimi vrezi v štirih poljih - morda nekakšna poenostavljena križa Svetega groba. Na prednji strani pa sta v dveh večjih krogih, na levi in na desni ob gožinem sedežu, s po štirimi luskastimi vrezi narejena majhna crux quadrata - skupaj s krogoma morda kot posvetna križa. Zadaj, na levem robi krone, je pri notranji odprtini za kambo viden ostanek žeblja in koščka usnjenega traku vrvice za kambin zatič (na drugi strani je vidna le sled žeblja). Obe zunanji odprtini za kambi sta malce odkrhnjeni. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022794 datacija: sredina 20. stoletja kraj: Planina, Štajerska, SI kraj izdelave: Planina, Štajerska, SI opis: 12. d = 172 cm / v = 9 cm / g = 6-7 cm (na levi strani od zadaj je "deblo" malce širše) // š nič poudarjenega dela ovratnikov (med rožičema) = / v pri vratu = 2 cm / g ovratnikov = 6-7 cm // d rožičev = 22 cm T = 3,86 kg Način pridobitve je razkrila fotografija Borisa Orla iz leta 1960 (I/716), posneta 1. septembra med njegovim sklepnim raziskovanjem rala v zgornji Savinjski dolini - na gorskih kmetijah nad Ljubnim ob Savinji. Ta rožičkast zatilni jarem s kmetije "Marout" na Planini 14 je Orlu najverjetneje podaril njen tedanji gospodar Lojz Štiftar (na fotografiji ga je jeseni leta 2011 prepoznala lastnica gostilne Prod v Teru). Opisal ga je kot "jegu za oranje v bregu". Preprosto izdelan, nekrašen, zelo dolg igo. Zanj so najverjetneje uporabili tako naravno ukrivljeno vejo ali tanjše deblo (vidni so ostanki lubja). Zavoljo tega je gožin sedež skoraj povsem nepoudarjen in tudi ovratnika nista nič širša. Morda je kakor okras mogoče videti sedem lukenj v krogu, narejenih na obeh koncih ižesa. Na njegovi sredini sta izrezani dve pravokotni odprtini za gož. LES: javorjevina; tudi vsi rožiči klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022809 kraj: Šentvid pri Stični okolica, Dolenjska, SI kraj izdelave: Šentvid pri Stični okolica, Dolenjska, SI opis: 72. d = 104 cm / v sred. dela = 24 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 6 cm / š med odprt. kamb = 14 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm T = 12,52 kg Jarem neznane provenience, a glede na obliko in izvedbo posameznih detajlov (na primer dveh spiralnih rozet) dokaj soroden primerku s kat. št. 71, EM 8397. Morda je mogoče premišljati celo o istem izdelovalcu iz okolice Šentvida pri Stični. Primerek ima razgibano oblikovano krono. Njegovo telo je posuto z redkimi nizi luskastih vrezov. Levo in desno od gožinega sedeža sta spredaj vrezani osem oziroma devetlistni (kraki) spiralni rozeti, na njegovem hribcu je na sredini s štirimi luskastimi vrezi narejena oblika, ki spominja na križ (malteški, z razmaknjenimi kraki). Pod gožinim sedežem je močno vdolbljen del, kamor je pod jarem sedalo oje. Vse odprtine za kambi so spodaj odkrhnjene; desna stran jarma oziroma zunanji del ovratnika leve vprežne živali je bil zlomljen je posledično močno okovan (z vzdolžnima trakovoma in prečno obročasto vezjo). Zadaj, na obeh straneh krone, so vidni žeblji in košček usnjenega traku vrvice za kambin zatič. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022847 datacija: tretja četrtina 20. stoletja kraj: Lokve pri Dobrniču, Dolenjska, SI kraj izdelave: Lokve pri Dobrniču, Dolenjska, SI opis: 101. š = 55 cm / g = 6 cm / v ovrat. = 13 cm / š med odprt. kambe = 15,5 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm (zgoraj) in 3,5 cm (spodaj) / v kambe = 65,5 cm T = 4,04 kg Jarmič je bil pridobljen leta 2005, v vasi Lokve pri Dobrniču na Dolenjskem, ob terenskem ogledu ponujene mlatilnice. Podaril ga je Kužnik Stane, Lokve 3. Na obiskani kmetiji so ga sneli s stene gospodarskega poslopja, kjer je visel za spomin. Gre za preprost, nekrašen jarmič, s kambo in s podvratno verigo. Izrezan je iz ploha po modelu. Na desni strani je počen in tam okoli utrjen z obročasto vezjo iz železne pločevine. Kaže, da je bil ožgan oziroma utrjen z ognjem. LES: bukovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022846 datacija: tretja četrtina 20. stoletja avtor: Franc Boštjančič (gl. zgodov. predmeta) kraj: Slavina, Notranjska, SI kraj izdelave: Slavina, Notranjska, SI opis: 121. š = 64 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 10 cm / š ovrat. = 15 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm / v kambe = 62 cm T = 3,10 kg Jarmič je za muzejsko zbirko leta 2005 podarila Ivanka Bajc, roj. 1942, vulgo "Erjavčkova", gospodinja, Slavina 17. Izdelal ga je stari gospodar "Erjavček", Ivankin oče Franc Boštjančič (roj. 1907, u. 1978), mali kmet (maslčar) in samouški mojster za vse. Svoj prvi jarem je naredil tam okoli sredine petdesetih let preteklega stoletja; za domače vole, s katerimi so orali do leta 1968. Gre za preprost, nekrašen jarmič, vendar pobarvan z zeleno oljno barvo. Zgornji del ovratnika je na sredini med odprtinama za kambo malce dvignjen. Na tem delu je pritrjena verižica s skrbno oblikovanim železnim zatičem za reguliranje višine kambe (najverjetneje izdelkom slavenskega kovača Pepija "Vadnala"). Kamba je spodaj počena; leva odprtina za kambo je zgoraj odkrhnjena. Jarmič ima ohranjeni tudi obe ojnici, "štrangi" iz vrvi. LES: javorjevina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007921 datacija: 1905 kraj: Šmarje - Sap, Dolenjska, Si opis: 68. d = 116 cm / v sred. dela = 28,5 cm / g = 8,5 cm // v do vrha ovrat. = 13 cm / š med odprt. kamb = 15 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm T = 17,86 kg Jarem je leta 1949 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 2 (Šmarje - Sap). V dar so ga dobili pri Mežnarju, "Ižancu", Dula 5. Primerek je bogato in dokaj svojsko krašen po celi površini jarmovega telesa in krone; le spodnji del ovratnikov, kjer sta se ta stikala z živalskima vratovoma, je ostal gladek in nekrašen. Gre za igrivo kompozicijo nizov iz črtno vrezanih vejic in luskastih vrezov; lebdečih vejic in črtno vrezanih vejičastih dreves, ki "rastejo" iz trikotnih hribcev, "zgarjenih" iz luskastih vrezov. Spredaj je na polkrožnem hribcu rogljičastega gožinega sedeža na srednjem izmed treh trikotnih hribov vrezan križ (morda kakor da gre za Golgoto), nad njim pa so na razgibani visoki kroni vrezani Kristusov monogram IHS, pod njim letnica 1903 (ali 1905) ter nekaj ne povsem jasno berljivih številk (morda gre za datum), na levi in desni pa še veliki začetnici F in P. Na zadnji strani jarma so na hribcu gožinega sedeža vrezani sončni žarki, in na vrhu krone nad njimi srce. Končna dela ovratnikov sta malce razširjeno oblikovana; podobno, vendar manj izrazito kakor pri jarmih kat. št. 73 (EM 8398) iz Glogovice pri Stični in kat. št. 84 (EM6488) iz Malih Lipljen. Pod tremi srednjimi vrhovi krone so spredaj in zadaj pribite zakovice. Pri levi in desni notranji odprtini za kambi so zgoraj na robu krone pod žeblji vidni ostanki traku oziroma verižice za kambina zatiča. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006799 kraj: Kal - Koritnica, Primorska, SI opis: 2.a Členasta oziroma verigasta železna gož, "črča", z lastno inventarno številko EM 6799, sodi k ovratnikastemu zatilnemu jarmu EM 6798 iz Koritnice. Služila je povezovanju ižesa in ojesa (voza, pluga). Razprostrta kaže sestavo štirih večjih členov v obliki črke U in štirih manjših veznih členov. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008399 datacija: 1924 kraj: Glogovica, Dolenjska, SI opis: 45. d = 113 cm / v sr. dela = 22 cm / g = 7 cm // v do vrha notr. ovratnika = 10 cm / š med obvrat. zap. = 21 cm // š notr. obvrat. zap = 6 cm (spodaj), 4-5 cm (zgoraj); deb. = 2 cm (spodnji odebeljeni del = 3,5 cm) / v notr. obvrat. zap = 76,8 cm / d spod. podvrat. zap. = 113,8 cm / g spod. podvrat. zap = 4,5 cm / v spod. podvrat. zap = 5 cm T = 22,04 kg "Telenge" je muzeju podaril Alojz Kotar, Glogovica 19, Šentvid pri Stični. Zgornji del, jarmovo telo, ima visoko in široko krono (nad gožinim sedežem), ob vseh robovih krašeno s po dvema nizoma luskastih vrezov. Z nizom luskastih vrezov sta krašeni tudi notranji letveni obvratni zapori, ki sta v gornjem delu malce ukrivljeni navzven, ter spodnja podvratna zapora. Na sprednji strani, levo in desno ob gožinem sedežu v obliki rogljiča, je vrezana letnica 1924, zadaj pa inicialki FZ. Stranski paličasti obvratni zapori, ki manjkata, sta bili najverjetneje leseni, saj so odprtine zanju ovalne oblike, s premerom 2-3 cm. Podvratna zapora ni ravna, temveč je na mestih, ki so objemala živalski vrat, konkavno zaobljena. Drugače dobro ohranjen primerek ima na mestih, koder se je lesa držalo lubje, odkrhnjeno površino. Vsi sestavni deli teleg so ožgani. LES: javorjevina (vsi sestavni deli) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022826 datacija: najverjetneje druga polovica 19. ali začetek 20. stoletja kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 23. d = 97,5 cm / v sred. dela = ... / g = 6,3 cm // v do vrha ovrat. = 8,5 cm (levi vol) in 9 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = 16 cm (levi vol) in 16,5 cm (desni vol) (zgoraj med obema odprtinama 16 cm) / pr. odprt. za kambi = 2,5 cm T = 2,86 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Preprosto izdelan, brez okrasa. V krono trapezaste oblike sta vrezani dve pravokotni odprtini za gož. Glede oblike kamb velja enako kakor pri drugih primerkih jarmov iz zgornje Savinjske doline. LES: nedognano (temno pajcan; najverjetneje lipovina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010680 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 70. d = 109 cm / v sred. dela = 26 cm / g = 7 cm // v do vrha ovrat. = 14,5 cm / š med odprt. kamb = 18 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 14,38 kg Glede načina in časa pridobitve ter krajevnega izvora tega kambastega vihrovega jarma, tudi zanj veljajo podatki, zapisani pri kat. št. 55 (EM 10677). Sprednjo in zadnjo stran ima krašeni z zrnastimi vrezi. Na hribcu rogljičastega gožinega sedeža sta spredaj in zadaj vrezana križa (crux quadrata); sprednji, v krogu, kot sončni križ. Spredaj in zadaj sta na levi in desni strani gožinega sedeža vrezani tudi srci (skupaj štiri). Na jarmu so vidne sledi črne oziroma temnosive polihromacije. Oba ovratnika sta bila v spodnjem zunanjem delu utrjena z železnimi trakovi, pribitimi z žeblji - spredaj, zadaj in na vrhnjrm zunanjem robu -, a ostala sta le še vrhnja trakova; o drugih pričajo vidne sledi. Tisti na ovratniku desne vprežne živali je zlomljen in odlomljen je tudi spodnji del tega ovratnika. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022841 kraj: SI opis: 111. š = 66 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 10 cm / š med odprt. kambe = 16 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm T = 4,68 kg Primerek neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Enojni vihrov jarem z vršičkoma na levi in desni strani gornjih odprtin za kambo, preprosto krašen z vzdolžnimi nizi luskastih vrezov spredaj in zadaj. Njegov levi konec (gledano s hrbtne strani) se je očitno odlomil in so ga nazaj pribili z žeblji ter potem to stran močno okovali z vzdolžnimi železnimi trakovi ter z dvema obročastima vezema iz železne pločevine. Spredaj ima pritrjeno verižico z zatičem za reguliranje višine kambe. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008319 kraj: Srednji Vrh, Gorenjska, SI opis: 7. d = 120 cm / v srednjega dela = 11 cm / š jarmovega telesa (na sredi) = 7,4 cm // g ovratnikov = 10 cm // d lesenih rožičev = 25 cm / p = 2 cm (zgoraj), 3 cm (spodaj) T ižesa = 3,90 kg // T členaste železne goži = 2,12 kg Igo je bil leta 1955 kupljen od Janeza Mertlja v Srednjem Vrhu 8 pri Martuljku. Na sprednji strani je na robu na sredi gožinega sedeža vrezana letnica 1924; nad obema ovratnikoma pa sta na robu vrezana Andrejeva križa oziroma crux decussata (zaščita za zdravje vprežnih živali). Iz leve in desne strani vsakega ovratnika naprej štrlita lesena rožiča, "cveka" (žeblja), ki sta na koncu malce odebeljena. Okoli njiju, okoli rogov in čez blazino so z jermenom privezovali igo na glavo vprežne živali. "Jegu" je bil pridobljen skupaj s členasto železno gožjo ali "črčo" (podobno EM 6799, kat. št. 2.a). Je dobro ohranjen primerek. LES: najverjetneje javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0023103 kraj: SI opis: 139. d = 11,1 cm / v = 9 cm / g = 1 cm Model teleg z gožinim sedežem in gožjo iz rafije, neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Krašen je z drobnimi, komaj vidnimi vrezi. Po obliki (ukrivljeni obvratni in konkavno oblikovana podvratna zapora) spominja na primerke teleg z Dolenjske. Zunanji obvratni zapori manjkata. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022790 kraj: SI opis: 6. d = 99 cm / v = 16 cm / š poudarjenega dela ovratnikov = 15,5 cm / v pri vratu = 2 cm // g = 6,5 cm / g ovratnikov = 7 cm in 7,5 cm (levi vol) T = 1,88 kg Krajši dvojni zatilni jarem z izjemno visokim in ploščatim srednjim delom z gožinim sedežem (primerek je soroden posameznim primerkom iz zbirke Tolminskega muzeja in Loškega muzeja - po provenienci iz Baške grape). Nekrašen, z vidnimi sledovi temnorjave polihromacije. Na vršičih na obeh koncih ploščatega in visokega srednjega dela sta vrezana zaščitna Andrejeva križa (crux decussata). LES: najverjetneje lipovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022799 kraj: Kunšperk, Štajerska, SI opis: 39. d = 128,5 cm / v sred. dela = 8 cm; v ovrat. = 11 cm / g = 7,5 cm // v do vrha notr. ovrat. = 4,5 cm / š med obvrat. zap. = 31 cm // š notr. obvrat. zap. = 5,8 cm; deb. = 1,5 cm / v notr. obvrat. zap. = 67 cm / d spod. podvrat. zap. = 125,5 cm / g spod. podvrat. zap. = 5 cm / v spod. podvrat. zap. = 3,5-7,5 cm T = 20,20 kg Telege so bile za muzej kupljene leta 1977, pri Jožetu Geršaku, Kunšperk 1, Bistrica ob Sotli. Gornji del jarma je nad obema proti vihru dvignjenima ovratnikoma razgibano krašen s plitvo vrezanima različnima ornamentoma (niz polkrogov iz pikic je najverjetneje tolčen) in med njima z nizom globljih, razpotegnjenih luskastih vrezov. Srednji del oziroma gožin sedež je raven in močno okovan, z navpično odprtino za železen pregelj (povezava z ojesom). Notranji letveni obvratni zapori sta ravni; zunanji paličasti obvratni zapori manjkata. Primerek je dobro ohranjen. LES: orehovina; obe notranji obvratni in podvratna zapora so iz bukovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022839 kraj: Vrhpolje pri Kozini, Primorska, SI opis: 125. š = 66 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 4,5 cm / š med odprt. kambe = 12,5 cm // pr. odprt. za kambo = 3,5 cm T = 2,62 kg Primerek je leta 1978, v Vrhpolju 9 pri Kozini, za muzejsko zbirko pridobila Milka Bras. Kupljen je bil od Joahima Abrama, skupaj z več drugimi predmeti. Gre za preprost enojni vihrov jarem. Desna odprtina za kambo je počena in odkrhnjena, posledično je desna stran ob zunanjem robu kambine odprtine utrjena z obročasto vezjo. Na desni strani (gledano od zadaj) manjka zankast vsadek za verigo (luknja je zamašena s koščkom lesa). Spredaj, na sredini vrha ovratnika, je manjša železna zanka (za vrvico ali verižico z zatičem za kambo). Tudi pri tem primerku sta odprtini za kambo znotraj črni, kakor da bi bili ožgani (podobno kakor pri kat. št. 110, EM 22838). LES: javorjevina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022856 kraj: SI opis: 132. v = okoli 30 cm / š = okoli 15 cm / deb. = okoli 4 cm Ta gož, pripomoček za povezovanje jarma z ojesom, je brez podatkov o krajevnem izvoru in načinu pridobitve. Primerek je izdelan najverjetneje iz leske. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022815 kraj: SI opis: 79. d = 110 cm / v sred. dela = 20,5 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 4,5 cm (desni vol) in 5 cm (levi vol) / š med odprt. kamb = 17 cm / pr. odprtin za kambi = 3,3 cm T = 13,98 Primerek z neznanim načinom pridobitve. Je pajcan, tako da je bil morda med jarmi iz tako imenovane Strgarjeve zbirke (podatki o njej so pri kat. št. 11, EM 22791), a tipološko nedvomno ne sodi med primerke iz zgornje Savinjske doline. Oblika jarmove krone z rogljičastim gožinim sedežem je najbolj primerljiva z njeno izvedbo pri kat. št 76, 77 in 78 (EM 9090, 9059 in 22807), pri jarmih iz Hočevja pri Krki in Male vasi pri Vidmu (Dobrepolje). Primerek ima posnete robove ter je po vsej gornji površini, od srednjega pasu na telesu jarma, krašen z različnimi ornamenti: nizi krogov z zvezdicami, polkrogov in cikcakastih ornamentov. Ti kakor kaže v les niso vrezani, temveč vtolčeni. Ima zelo pravilno izvrtane odprtine za kambi; notranji imata izdolbeni tudi ležišči za zatič. Zadaj je viden ostanek žeblja za pritrjanje vrvice zatiča. Jarem je zelo dobro ohranjen (najverjetneje le malo rabljen), le zunanji odprtini za kambi sta spodaj malce počeni oziroma odkrhnjeni. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022828 datacija: najverjetneje druga polovica 19. ali začetek 20. stoletja kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 24. d = 121,8 cm / v sred. dela = 13 cm / g = 5,5 cm // v do vrha ovrat. = 8 cm / š med odprt. kamb = 19,2 cm (zgoraj 19,5 cm) / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 3,52 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Jarem ima likovno razgibano oblikovano tridelno krono, drugače je nekrašen. V srednjem delu sta narejeni dve pravokotni odprtini za gož in nad njima, na sredini gornjega roba, je vrezan zaščitni križ (z dvema daljšima in dvema krajšima, enako dolgima krakoma). Hrbtna stran ovratnikov je poudarjeno dvignjena; glede oblike kamb velja enako kakor pri drugih primerkih jarmov iz zgornje Savinjske doline. Razen EM 22826 imajo vsi primerki tega tipa iz Strgarjeve zbirke izrazito vdolbeno ležišče za kambin zatič. LES: nedognano (temno pajcan; brstovina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006488 kraj: Male Lipljene, Dolenjska, SI opis: 84. d = 108 cm / v sred. dela = 23,5 cm / g = 7 cm // v do vrha ovrat. = 10 cm / š med odprt. kamb = 15 cm / pr. odprt. za kambi = 2,8-3 cm T = 9,92 kg Jarem je leta 1948 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan). Kupili so ga od Vinka Adamiča v Malih Lipljenah 11. Primerek je dokaj grobo, nevešče izdelan. Na kroni nad rogljičastim gožinim sedežem ima - najverjetneje na hrbtni strani - vrezano letnico 1909 (ta stran je namreč drugače le skromno krašena s cikcakasto ornamentalno obrobo obeh ovratnikov). Spredaj vdolž celotnega jarmovega telesa tečejo med črti nanizani luskasti vrezi, ob njegovih robovih in prek krone pa cikcakast, med črti ujet ornament. Na vrhu jarma sta med odprtinama obeh kamb vrezana nekakšna crux decussata s prečno črto ali šestkraka znaka v pravokotniku. Drugače grobo izdelan primerek ima na spodnji strani obla, ustrezno gladka ovratnika. LES: lipovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022838 kraj: Breg pri Dobu, Dolenjska, SI opis: 110. š = 69 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 5 cm / š med odprt. kambe = 13 cm // pr. odprt. za kambo = 3,5 cm T = 3,32 kg Tudi ta enojni kambast vihrov jarem je leta 1978, v Bregu 15 pri Šentvidu pri Stični, pridobil Angelos Baš; na enak način kakor kat. št. 109. Preprosti primerek je izdelan povsem podobno kakor kat. št. 109, EM 22837, le večji je. Najverjetneje sta imela istega izdelovalca. Odprtini za kambo sta znotraj počrnjeni; ožgani ter s tem utrjeni. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022852 kraj: SI opis: 115. š = 68 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 7 cm / š med odprt. kambe = 17 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm T = 3,34 kg Primerek neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Preprost, nekrašen, s sredinskim vršičem hišaste oblike med gornjima odprtinama za kambo. Nanj je pritrjena železna verižica z zatičem. Ohranjeno ima tudi podvratno verigo. Na posameznih mestih je počen; pri levi odprtini za kambo (gledano od spredaj), ki je zgoraj močno odkrhnjena, je utrjen z obročasto vezjo iz železne pločevine. Na desnem, precej nagnitem oziroma odškrnjenem koncu je namesto manjkajoče železne zanke za povezovanje z ojnico dodana kar železna žica. LES: javorjevina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022787 kraj: Planina, Štajerska, SI opis: 18. d = 123 cm / v = 7,5 cm / g ižesa na sredi = 4,5 cm // g ožjih skledičastih ovratnikov = 5 cm / š ovratnikov = 16 cm / v na sredini ovratnikov = 2 cm T = 1,68 kg Način pridobitve je razkrila fotografija Borisa Orla iz leta 1960 (I/717), posneta 1. septembra med njegovim sklepnim raziskovanjem rala v zgornji Savinjski dolini - na gorskih kmetijah nad Ljubnim ob Savinji. Ta paličast zatilni jarem s kmetije "Marout" na Planini 14 je Orlu najverjetneje podaril njen tedanji gospodar Lojz Štiftar (na fotografiji ga je jeseni leta 2011 prepoznala lastnica gostilne Prod v Teru). Ob nastanku fotografije je "Marovt" igo označil za "ta starinski jege". Le rahlo razširjeni del ovratnikov na sredi predirata po dve ožji okrogli odprtini (za pretikanje vrvice za vezanje blazin). Na obeh koncih igo predirata leva in desna horizontalno diagonalna odprtina s pravokotnim, zaobljenim prerezom (d = 2,5 cm, š = 0,8 cm); namenjeni sta nameščanju oziroma pretikanju jermenov za privezovanje ižesa na glavi živali (spodaj blazini). Na sredi ižesa sta izrezani dve odprtini (ne povsem horizontalni) za jermenasto gož s pregljem. Igo skorajda ni krašen; le zadaj ima na obeh notranjih straneh poudarjenega dela ovratnikov nabrazdana pravokotnika, izvedena s plitvimi vrezi. Levo in desno od gožinega sedeža so vidni ostanki koničastih trirogelnih vršičev. Na sredini gornjega roba nad gožinim sedežem je vrezan crux decussata (zaščita živali). LES: bukovina (igo je bil utrjen z ožiganjem). klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007604 datacija: 1920 (približno) kraj: Mali Kal, Dolenjska, SI opis: 123. š = 64 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 5 cm / š med odprt. kambe = 9 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm T = 3,04 kg "Jarmiček, žil za krave", je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). Podaril ga je Jože Korevec iz Malega Kala 5. Ta samosvoj primerek, po obliki soroden kat. št. 124, EM 22843 (oba sta izdelana iz naravne krivine, ki spominja na črko A), ima vse gornje robove krašene z nizi luskastih vrezov. Na obeh koncih sta za ojnici, najverjetneje vrvasti, narejeni okrogli odprtini (s premerom 1,5 cm). LES: javorjevina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022835 datacija: 1961 kraj: Bistrica ob Sotli, Štajerska, SI kraj izdelave: Bistrica ob Sotli, Štajerska, SI opis: 52. š = 57 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 9,5 cm / š ovrat. = 19 cm // d kambe = 71 cm / gornja odprt. kambe = 2 cm; spodnja = 5,5 - 7 cm T = 10,40 kg Med urejanjem zbirke je bilo ugotovljeno, da enojnemu jarmu, ki je bil sine numero in posledično sine data, ustreza pregibna kleščasta kamba z vhodno številko 22/1977, pri kateri so zapisali: "Jarm, enojen, s 'kširom' in 'triklcem'" (slednji manjka). Nakup: Karl Mueller, Bistrica ob Sotli 20. Levo od ovratnika je spredaj vrezana polovica letnice (19) in začetnica S, desno druga polovica letnice (61) in inicialka K. Vrh ovratnika je krašen s plitvim, črtno vrezanim ornamentom. Na obeh koncih enojnega jarma je izvedeno vrtljivo okovje s kavljema za ojnici. Prav takšno vrtljivo okovje imata tudi "jarmca" iz Imenja in Kočarije na Dolenjskem, na risanih zapisih z inv. št. 9/15 (iz leta 1952, s Terena 9, Šentjernej) in 13/76 (iz leta 1956, s Terena 13, Kostanjevica). Kamba je dvodelna; njeni ukrivljeni letvi s pravokotnim prerezom se spodaj skleneta ali razkleneta (podobno kakor pri komatih). V ta namen je desna odprtina za kambo skoraj enkrat širša. LES: jesenovina (jarem iz naravne krivine); leva letev kambe iz jesenovine, desna iz bukovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022844 kraj: Križ/Santa Croce, Primorska, IT opis: 126. š = 71 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 3 cm / š med odprt. kambe = 13 cm // pr. odprt. za kambo = 3,8 cm T = 6,76 kg Tudi ta primerek je leta 1978 za muzejsko zbirko pridobila Milka Bras. "Knjiga prihodov muzejskih predmetov 1976 -" sporoča, da je bil kupljen (skupaj z "laškim jarmom" kat. št. 97, EM 22795) od Rudolfa Košute, Križ (S. Croce) 44 pri Trstu. Na jarmiču je še vidna zelena polihromacija. Ob gornjem robu železnega traku, ki spredaj in zadaj teče vzdolž njegovega celotnega telesa, so vidni luskasti vrezi (en niz); na vrhnjem robu je plitvo vrezan preprost okras v obliki vejice. Jarmič je opazno počen ob desni odprtini za kambo in so ga zavoljo tega izjemno močno okovali. Ima ostanek kovinske verižice za zatič kambe in ohranjeno podvratno verigo. LES: jesenovina; "ta pa ni (iz naravne krivine) - zato je pa počil," je bil komentar muzejskega restavratorja za les klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007131 kraj: Šmarje - Sap, Dolenjska, Si opis: 106. š = 70 cm / g = 6,5 cm / v ovrat. = 7 cm / š med odprt. kambe = 16 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm / v kambe = 50 cm T = 4 kg "Jarmiček, iz trdega lesa, ornamentiran," je leta 1949 prav tako pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 2 (Šmarje - Sap). V dar so ga dobili "pri Frkole" v Šmarju. Na podlagi risanega zapisa inv. št. 105/16, ki je nastal leta 1959 na Terenu 16 (Črni vrh - Vojsko) - na Idrijskem, v krajih, znanih po mojstrih lesnih obrti, izdelovalcih raznovrstnega kmečkega orodja - in na katerem je narisan povsem enako oblikovan in krašen enojni jarem kakršen je primerek iz Šmarja, pa je mogoče sklepati, da je bil slednji na Dolenjsko prinešen z Idrijskega. Oziroma, najverjetneje, da je bil kupljen na kakšnem sejmu pri prodajalcu ali izdelovalcu iz tistih krajev. Primerek je spredaj in zadaj simetrično okrašen z vrezanima valovnicama in s črtama, ki se zgoraj končata v spiralasto vitico. Na sredini je na obeh straneh in tudi na vrhu, med odprtinama za kambo, vrezana osem listna (ozkolistna) rozeta oziroma osem kraka zvezda (spoj crux quadrata in crux decussata). Na gornjem robu je ta enojni vihrov jarem krašen še s plitko vrezanimi cikcakastimi rombi. Na obeh koncih sta priviti zanki z rinkama za ojnici in utrjeni z maticama. Ohranjen je le delček podvratne železne verige, tako imenovane "prusketne". LES: bukovina; kamba iz vrbe klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007554 kraj: Zgornja Slivnica, Dolenjska, SI opis: 59. d = 103 cm / v sred. dela = 22 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 12,5 cm / š med odprt. kamb = 12,5 in 13 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 13,76 kg Primerek je za zbirko pridobila ekipa Etnografskega muzeja, leta 1949, na Terenu 2 (Šmarje - Sap). Podarili so ga na domačiji v Zgornji Slivnici 14. Jarem je vzdolž celotnega gornjega roba spredaj in zadaj krašen s tremi nizi luskastih vrezov. S slednjimi - z enim nizom - je obrobljena tudi preprostejša krona. Rogljičast gožin sedež ima spredaj in zadaj na sredini hribca vrezan latinski križ (crux ordinaria). Spredaj ali zadaj - sodeč po na sredini posnetem delu, kamor je sedalo oje - je vrezana letnica 1898; na drugi strani pa sta na istem mestu, levo in desno od gožinega sedeža, vrezani osemkraki žarkasti zvezdi. Površina strani, na kateri je vrezana letnica, je tik ob ovratniku posuta tudi z drobnimi, najverjetneje vtolčenimi zvezdicami. Vrhnji del jarma je po vsej dolžini krašen z vzporednima vrstama črtnih, skoraj pravokotnih vrezov. Na sredini, med gornjima odprtinama za kambi, sta vrezana še dva križa (ta izgledata bolj kakor crux quadrata kot pa ordinaria). Notranji odprtini imata narejeni ležišči za zatiča za reguliranje višine kambe. Zunanji odprtini za kambi sta na notranji strani malce bolj odprto izvedeni (zavoljo lažjega vtikanja) in tudi odkrhnjeni. Kambi drugače manjkata. Na gožinem sedežu so dobro vidne njene sledi. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022822 kraj: SI opis: 32. d = 188 cm / v sred. dela = 11 cm / g = 10-11,5 cm // v do vrha ovrat. = 8 cm / š med odprt. kamb = 17,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm // d kamb = 64 cm in 69 cm T = 14,48 kg Način pridobitve ni znan. Jarem je izjemno dolg, grobo izdelan iz naravno ukrivljenega debla. Je neenakomerno debel, z močno poudarjenima deloma ovratnikov, v katera sedata kambi. Na sredini je gožin sedež le malce dvignjen in ima ovalno izrezane tri vzdolžne odprtine, dolge do 3,5 cm (za jermenasto gož s pregljem). LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022789 kraj: SI opis: 20. d = 118,2 cm / v = 7,6 cm / g ižesa na sredi = 4,8 cm // g ožjih skledičastih ovratnikov = 6,2 cm / š ovratnikov = 18 cm; pri desnem volu = 19 cm / v na sredini ovratnikov = 2,2 cm T = 2,20 kg Način pridobitve ni znan. Po izvedbi je igo izjemno soroden EM 22788, le malce bolj oblikovalsko dodelan (kar se tiče plastično oblikovanega gornjega dela). Odprtini za gož sta večji in bolj pravokotni. Levo in desno od njiju sta plitvo vrezani najprej dve in potem še dve šestlistni rozeti ter med levima (gledano od spredaj) inicialki JT, med desnima pa letnica 1900. Vrezani inicialki, letnica in rozete so črtno rdeče pobarvani. Na vršičih pred levim in desnim skledičastim ovratnikom je zgoraj vrezan crux decussata. Tudi ta paličast zatilni jarem je zelo dobro ohranjen (kljub vidni črvojedosti); in se skoraj zdi, kakor da bi ne bil rabljen. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010677 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 55. d = 92,5 cm / v sred. dela = 18 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 9 cm / š med odprt. kamb = 12,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 7,32 kg Primerek je bil za muzej pridobljen leta 1966, kupljen od Cirila Glivarja, Brezovi Dol 19 pri Zagradcu. Pri tem kambastem vihrovem jarmu je težko določiti sprednjo in zadnjo stran, saj je na obeh povsem enako krašen. Vzdolž jarma zgoraj, po robovih gornjega roba in na polkrožnem hribcu rogljičastega gožinega sedeža tečeta dva niza luskastih vrezov. Primerek ima črtno vrezana robova in preproste žarkaste rozete (sonca ali kroge) na sredi med odprtinama za kambi zgoraj in od strani. Ti simboli so vrezani tudi spredaj in zadaj levo in desno od gožinega sedeža ter na sredini njegovega hribca. Edino asimetrijo pomenita dve prečno vrezani črti na gornjem robu preprosto oblikovane krone; ena na sredini in druga proti levi oziroma desni strani jarma. Morda je bila na ta način označena stran vodilne, priročne vprežne živali. Obe zunanji odprtini za kambi imata na notranji strani v spodnji rob izveden pravokoten izrez. Morda zavoljo tega, da se kamba lažje vtika; ali pa zato, ker je stena odprtine tanka in je posledično pri mnogih primerkih potem odkrhnjena (zavoljo vlečne sile); tudi pri tem jarmu. Kambi manjkata. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022800 kraj: SI opis: 38. d = 125 cm / v sred. dela = 8,5 cm (skupaj z železnim okovanim delom); v ovrat. = 7,3 cm / g = 6 cm // v do vrh. notr. ovrat. = 1,8 cm / š med obvrat. zap. = 24,5 cm // š notr. obvrat. zap. = 4,8 cm; deb. = 1,5 cm (spodaj odebeljena) / v notr. obvrat. zap. = 58 cm / d spod. podvrat. zap. = 119,3 cm / g spod. podvrat. zap. = 4,5 cm / v spod. podvrat. zap. = 3 cm T = 12,30 kg Način pridobitve ni znan. Gre za preprosto narejen okvirast vihrov jarem oziroma telege. Primerek je brez kakršnegakoli okrasa, s proti vihru dvignjenima ovratnikoma in z navzgor privihnjenima koncema jarmovega telesa. Na ravnem, okovanem gožinem sedežu je obešena železna gož. Notranji leseni letveni obvratni zapori sta ravni, paličasti železni zunanji manjkata. LES: bukovina; podvratna zapora iz mecesnovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022801 datacija: tretja četrtina 20. stoletja avtor: gospodar kmetije Martin Friedl ali še njegov oče kraj: Reštanj, Dolenjska, SI kraj izdelave: Reštanj, Dolenjska, SI opis: 40. d = 122 cm / v sred. dela = 10 cm (z okovjem; leseni del 9 cm); v ovrat. = 10 cm / g = 6,5 cm // v do vrha notr. ovrat. = 4,5 cm / š med obvrat. zap. = 34 cm // š oziroma premer notr. in zun. obvrat. zap. (železnih palic) = 1,5 cm (zunanji) in 2 cm (notranji) / v notr. obvrat zap. = 55 cm (notranji) in 57 cm (zunanji) / d spod. podvrat. zap. = 121 cm / g spod. podvrat. zap. = 5 cm / v spod. podvrat. zap. = 5,5-6,5 cm T = 42,42 kg Primerek je leta 2001 muzeju podaril Martin Friedl, kmet, hišno ime "Brijevc", iz Reštanja 77. Uporabljali so ga še v zadnji četrtini preteklega stoletja. Gre za preprosto izdelane, povsem nekrašene, a močno okovane delovne telege za vlačenje hlodov; z 62 cm dolgo debelo verigo s kavljem in sekirico oziroma "s klamfo za les". Vse štiri obvratne zapore so železne palice; podvratna je lesena, pri desnem volu na zunanji strani počena in povezana oziroma utrjena z ovito žico. Železna gož je nesnemljiva, pritrjena na telo jarma. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022834 datacija: 1970 avtor: Emil Hostnik, roj. 1920, kmet kraj: Gaj, Dolenjska, SI kraj izdelave: Gaj, Dolenjska, SI opis: 51. š = 50 cm / g = 10 cm / v ovrat. = 5,8 cm / š ovrat = 15 cm // d kambe = 58 cm / gornja odprt. kambe = 2 cm; spodnja = 5,5 cm T = 6,44 kg Enojni jarem z letveno kambo je leta 2003 muzeju podaril Emil Hostnik, kmet, iz Gaja 9 nad Mokricami, ki si je tudi ta enojni jarem (tako kakor telege kat. št. 42, EM 22803) izdelal sam. Z voli je delal še v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Primerek ima levo od ovratnika spredaj vrezano polovico letnice (19) in začetnico priimka (H-ostnik), desno drugo polovico letnice (70) in inicialko imena (E-mil). Hostnik je nad številkami in črkama jarem tudi okrasil s preprostimi kratkimi črtnimi vrezi. Okovana konca jarma sta nepremična. Nepremakljiv (povezan z aluminijasto ploščico spredaj in zadaj) je tudi stik obeh ukrivljenih letvic oziroma kambe. LES: orehovina; jesenovina (letvi kambe) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0012758 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 56. d = 93 cm / v sred. dela = 20 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 7,7 cm / š med odprt. kamb = 14 cm (desna žival) in 13 cm (leva) / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 8,12 kg (brez goži) Krajevni izvor primerka je Brezovi Dol pri Zagradcu, čas in način pridobitve sta enaka kakor pri kat. št. 55 (EM 10677). Gre za kambast vihrov jarem (v dobršni meri soroden primerku kat. št. 55, EM 10677) s preprosto oblikovano krono z rogljičastim gožinim sedežem, na prednji strani krašen z enim nizom luskastih vrezov ob robovih. Pripadajoča ohranjena gož je narejena iz srobota (v primarnem zapisu je navedena trta iz leskovega lesa). Drugače dobro ohranjen primerek ima zunanji odprtini za kambi malce odkrhnjeni (sila vleke). Kambi manjkata. LES: gabrovina (po primarnem zapisu orehovina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022851 datacija: sreda 20. stoletja avtor: oče gospodarja kmetije Toneta Brčona kraj: Jelša, Dolenjska, SI kraj izdelave: Jelša, Dolenjska, SI opis: 114. š = 61 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 7 cm / š med odprt. kambe = 14 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm T = 1,68 kg Jarmič je muzeju podaril Tone Brčon, Jelša 9 (pri Kostrevnici). Okoli sredine 20. stoletja ga je naredil njegov oče, pokojni hišni gospodar, ki je izdeloval orodja, tudi kak voz, in jarme za vso okolico. Darovalec Tone je povedal, da še zdaj vidi oziroma prepozna na kakšni hiši obešen (za okras) očetov jarem ali jarmič. Podarjeni primerek so na njihovi kmetiji uporabljali do sedemdesetih let preteklega stoletja. S tremi nizi luskastih vrezov spredaj in zadaj krašeni enojni jarem, s sredinskim vršičkom med odprtinama za kambo, je narejen iz naravne krivine in utrjen z ožiganjem. Na obeh koncih ima izvedeni okrogli odprtini za vrvasti ojnici; leva je še privezana. Na desnem koncu (gledano s hrbtne strani) je malce počil in je bila zato izvedena nova odprtina (v staro je vložen lesen čep) in dodan ozek obroč iz železne pločevine. Obe spodnji odprtini za kambo sta počeni, odkrhnjeni - a popravljeni: ena s pribitim kosom lesa, druga s pribito usnjeno zaplato. LES: orehovina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022797 datacija: 1925 ali 1926 kraj: Glogovica, Dolenjska, SI opis: 46. d = 127 cm / v sr. dela = 23 cm / g = 8 cm // v do vrha notr. ovratnika = 9 cm / š med obvrat. zap. = 25,5 cm (pri desnem volu 26,5 cm) // š notr. obvrat. zap = 6 cm (spodaj), 5,5 cm (zgoraj); deb. = 2 cm (spodnji odebeljeni del = 3,5 cm) / v notr. obvrat. zap = 76 cm / d spod. podvrat. zap. = 130 cm / g spod. podvrat. zap = 5 cm / v spod. podvrat. zap = 5-6 cm T = 25,48 kg Način pridobitve sicer ni znan, a gre za povsem sorodno izdelan primerek kakor je kat št. 45, EM 8399; in tako najverjetneje tudi ta izvira iz Glogovice oziroma iz okolice Šentvida pri Stični - najverjetneje celo z iste domačije (glede na inicialko priimka Z). Telege so počrnjene oziroma ožgane. Vanje sta vrezani inicialki TZ (pri omenjenem sorodnem primerku FZ) in letnica 1925 ali 26 (pri prejšnjem 1924). Zelo slabo so ohranjene; na več mestih preperele in odškrnjene. LES: javorjevina (?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010681 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 81. d = 101 cm / v sred. dela = 22,5 cm / g = 7 cm // v do notr. vrha ovrat. = 11 cm / š med odprt. kamb = 13 cm / pr. odprtin za kambi = 3,3 cm T = 11,12 kg Primerek izvira iz Brezovega Dola pri Zagradcu, čas in način pridobitve sta enaka kakor pri kat. št. 55 (EM 10677). Ta kambast vihrov jarem ima enako oblikovano krono in hribec gožinega sedeža (skoraj pravokotne oblike) kakor jarem na risanem zapisu inv. št. 14/166 (s Terena 14, Žužemberk), s kmetije Jožeta Pečjaka, hišno ime "Stebrou", v Šmihelu 6, ki nosi vrezano letnico 1928. Najverjetneje gre za izdelek spod roke istega mojstra. Primerek je drugače rezbarsko povsem nekrašen, vidni so le ostanki črne polihromacije. Spodnji del pod rogljičasto odprtino gožinega sedeža je malce vdolbljen, da je gož lepše sedala. Zunanji del ovratnika desne vprežne živali je spodaj malce odkrhnjen. Ohranjena je le ta kamba, ki je spodaj počena. Kambina zatiča sta visela na usnjenem trakcu in vrvici; ostanka obeh sta pribita na hrbtni strani jarma pod notranjima odprtinama za kambi, ki imata zgoraj vdolbena sedeža za zatiča. LES: lipovina ali orehovina (prvotni zapis v inventarni knjigi navaja jesenovino) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008307a kraj: Suha, Gorenjska, SI opis: 128. v klobase = 64,5 cm / notranja v = 43 cm // notranja š = 16 cm (pri zadnji odprtini na paščku za regulacijo) v klešter = 58,5 cm / š = 4-5 cm / deb. = 2-3 cm Volovski komat starejše oblike oziroma "klobasa in kleštre" je bil za muzejsko zbirko kupljen leta 1958, od Valentina Starmana, Suha 31 pri Škofji Loki. Prodajalec je tedaj povedal, da so v klobaso in kleštre vole vpregali tja do let med 1875 in 1880, potem pa so "to staro vprego opustili" in "so prišli v rabo volovski komati". Klobasa je narejena iz usnja, polnjena s suho travo. Na gornjem koncu je debelejša in se končuje v rilec, na katerega sedejo kleštre, ki so jih pri vpreganju dajali čez klobaso. Na spodnjem koncu se da klobaso razpreti oziroma zapeti s paščkom in zaponko. Kleštre so narejene iz dveh ukrivljenih lesenih letev (iz javorjevine), ki sta spodaj in zgoraj povezani z močno vrvico. Na sredini njunega zunanjega roba sta pritrjeni železni zanki z ovalnima rinkama za ojnici. V usnje oblečena klobasa, tega drugače dobro ohranjenega primerka, ima na več mestih usnjene zaplate. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022785 kraj: Ljubljana Šiška, Osrednja Slovenija, SI opis: 66. d = 119 cm / v sred. dela = 25 cm / g = 9,5 cm // v do vrha ovrat. = 15 cm / š med odprt. kamb = 20 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm T = 17,60 kg Na lističu, privezanem na jarmu, piše: Dar Fr. Rasenegg iz Šiške, 27. junija 1912. Stara inventarna številka Narodnega muzeja je bila 8261. Primerek je krašen s tremi nizi luskastih vrezov na sprednjem zgornjem robu in na zadnjem ter na gornjem (srednjem) robu. Sprednja in zadnja stran imata še po en vrezan niz. Krona je bogato oblikovana, z rogljičastim sedežem goži. Na sprednji strani jarma je na sredini njenega vrhnjega dela vrezan rožast crux quadrata, na hribcu gožinega sedeža pa nekakšno rožasto sonce oziroma krog. Odprtine za kambi so počene, odkrhnjene. Ovratnik desnega vola je na zunanji strani počen in okovan z železnim trakom. Zgoraj levo je počena tudi krona. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022823 datacija: 1886 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 22. d = 108 cm / v sred. dela = 14,5 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 6,5 cm / š med odprt. kamb = 14 cm (zgoraj 12 cm) / pr. odprtin za kambi = 3,3 cm T = 3,90 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Preprosto izdelan, z vrezano letnico 1886. Ima močno poglobljeni ležišči za zatič pri gornjih notranjih odprtinah za kambo. Pri tem pokrajinskem oziroma krajevnem tipu jarmov sta kambi malce manj ukrivljeni, bolj v obliki črke U kot pa v solzasti obliki (o tem pričajo tudi mere - zgornja širina med odprtinama kambe). V polkrožno krono so vrezane tri pravokotne odprtine za jermenasto gož s pregljem. LES: nedognan (orehovina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010679 datacija: 1923 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 67. d = 108 cm / v sred. dela = 25,5 cm / g = 6,5 cm in 7,5 cm (na strani desnega vola) // v do vrha ovrat. = 13 cm / š med odprt. kamb = 17 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm (notranji odprt.) in 3 cm (zunanji odprt.) T = 17,68 kg Glede načina in časa pridobitve ter krajevnega izvora tega kambastega vihrovega jarma, tudi zanj veljajo podatki, zapisani pri kat. št. 55 (EM 10677). Vzdolž gornjih robov je krašen z nizom večjih luskastih vrezov. Z njimi sta obrobljeni tudi sprednja in zadnja stran krone. Prva ima na hribcu rogljičastega gožinega sedeža vrezano petlistno rozeto (najverjetneje kot možno izvedbo zaščitnega pentagrama) ter levo in desno od njega razpolovljeno letnico 1923; na zadnji strani je na hribcu vrezan rožast crux quadrata. Tisti del jarma, kjer se je ta stikal z ojesom, je zdrsan ter počen od rabe. Zunanji del ovratnika desnega vola je počen ter okovan oziroma spredaj in zadaj utrjen z železnima trakovoma, pribitima s po tremi kovanimi žeblji. LES: javorjevina (v prvotnem vpisu v inventarni knjigi je omenjen kostanjev les) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008302 kraj: Podlipje, Koroška, SI opis: 34. d = 108 cm / g jarmovega telesa = 6 cm // v kljuk = 59 cm (leve živali), 50 cm (desne živali) / š spodnjih kljukastih zapor = 31 cm in 27,5 cm / v zunanje paličaste zapore = 51 cm // š med notranjo in zunanjo zaporo = 20,5 cm in 18,5 cm T = 3,96 kg Tudi ta "jarm" je bil za muzej pridobljen leta 1958, kupljen od Vinka Rutnika, Podlipje 75 (pri Muti ob Dravi). Gre za enak tip dvojnega kljukastega vihrovega jarma kot je kat. št. 33, EM 8301, le da je ta manjši in da ima ohranjeno jermenasto gož. Gožin sedež ima tri enake, okroglasto pravokotne odprtine, skozi srednjo pa je pretaknjena jermenasta gož, s katere na usnjeni vrvici visi lesen pregelj (dolg 15 cm). Na gornjem robu levega in desnega ovratnika je vrezan zaščitni Andrejev križec (crux decussata). Križca enake oblike sta vrezana tudi na gožinem sedežu - eden nad sredinsko odprtino in drugi nad desno odprtino oziroma nad tisto, ki je bila na strani leve, močnejše, vodilne vprežne živali. Gornji rob levega ovratnika je bil odlomljen ter je pribit z žebljem. Ohranjena je le ena lesena zunanja paličasta zapora (ob pridobitvi je imel primerek še obe). Drugače je jarem v dobrem stanju (le z vidnimi sledmi črvojedosti). LES: javorjevina (prvotni zapis v inventarni knjigi omenja brezovino); krajša kljuka iz bukovine, daljša iz javorjevine (zapis v inventarni knjigi obe opisuje kot bukovi) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009108 kraj: Brdo pri Ihanu, Gorenjska, SI opis: 61. d = 101 cm / v sred. dela = 21,7 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 13 cm / š med odprt. kamb = 16 / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 11,64 kg Primerek je bil za muzejsko zbirko kupljen od Toneta Pajerja iz Ihana 56. Izviral naj bi iz Brda pri Ihanu. Tudi ta jarem je bil ožgan in je glede na izvedbo zelo podoben primerku kat. št. 60, EM 8318, iz Negastrna pri Moravčah. Vzdolž vseh gornjih robov je krašen z luskastimi oziroma z bolj luničastimi vrezi; v površino gornjega roba ima z nazobčano črto vrezan križast ornament. Na hribcu sredi gožinega sedeža sta spredaj in zadaj vrezani elipsasti očesi, obrobljeni z luničastimi vrezi. Jarmovo telo je spredaj in zadaj, levo in desno od gožinega sedeža utrjeno z železnima trakovoma, pribitima s kovanimi žeblji. Ob pridobitvi sta ga na notranji strani notranjih odprtin za kambi čez trakova objemala še kovana obroča; le-ta zdaj manjkata, a sta izpričana na risbi v inventarni knjigi. Desna stran ovratnika leve vprežne živali je zadaj povezana s sredinskim delom še z železno klamfo. Tako so počeno mesto naknadno utrdili. Sledi goži so zelo vidne - poglobljeno zdrgnjene na njenem sedežu (kar morda priča o rabi železne goži). Zunanji odprtini za kambi sta na obeh straneh odkrhnjeni. LES: jesenovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0010678 kraj: Brezovi Dol, Dolenjska, SI opis: 74. d = 103 cm / v sred. dela = 22 cm / g = 7 cm // v do vrha ovrat. = 14 cm / š med odprt. kamb = 15 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 10,54 kg Krajevni izvor primerka je Brezovi dol pri Zagradcu, čas in način pridobitve sta enaka kakor pri kat. št. 55 (EM 10677). Jarem ima razgibano, rezbarsko mojstrsko krašeno krono; a le na prednji strani. Tu sta na obeh straneh ob rogljičastem gožinem sedežu reljefno narejeni šesterokraki zvezdi, na njegovem polkrožno obrobljenem hribcu pa je prav tako reljefno narejen crux ordinaria.Vsa sprednja površina krone ima plitvo vrezan vzorec, ki spominja na pletenje in je podlaga omenjenim reljefno izvedenim simbolom. Vse obrobe so bile črno polihromirane, celoten gornji rob oziroma vrhnja površina jarma pa je še vedno vidno rdeča (apotropejsko), pobarvana z oljno barvo. Gožine sledi kažejo na močno obrabo; najverjetneje pričajo o rabi železne, členaste goži. Ležišče ojesa oziroma mesto, na katerem se je oje stikalo z jarmom, ni povsem na sredini, o čemer priča obraba tega spodnjega dela jarma. Tako sporoča, da je močneje vlekla leva vprežna žival, najverjetneje priročni vol. O tem priča tudi desna zunanja stran jarma, ovratnik levega vola, ki je bil počen in so ga za nadaljnjo rabo utrdili s tremi železnimi trakovi, dolgimi 14 cm in širokimi med 2 in 4 cm. Les okoli obeh notranjih odprtin za kambi je prav tako počen. Drugače so vse štiri odprtine za kambi, ki navpično predirajo jarem, zelo pravilno izvedene z ustreznim svedrom. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022811 datacija: najverjetneje druga polovica 19. stoletja kraj: SI kraj izdelave: Ihan okolica, Gorenjska, SI opis: 62. d = 101 cm / v sred. dela = 23 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 4,5 cm / š med odprt. kamb = 13,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm T = 9,62 kg Jarem neznane provenience, a glede na obliko in izvedbo posameznih detajlov dokaj soroden primerku s kat. št. 61, EM 9108, iz Brda pri Ihanu. Njegovo telo je spredaj prekrito z nizi drobnih luskastih vrezov in zadaj s krogci, ki se na obeh straneh pojavijo tudi na kroni. Na hribcu na sprednji strani jarma je vrezan crux ordinaria, ki po izvedbi spominja na klinasti križ. Spredaj, kamor je sedalo oje, je pribit večji kos pločevine, ki je zaščitil obrabljeno mesto. Jarem je bil ožgan. Prekriva ga svetleč lak, kar priča, da ga je muzej najverjetneje pridobil od kakega zbiralca. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0023661 datacija: 2012 avtor: David Žiberna, roj. 1984 kraj: Merče, Primorska, SI kraj izdelave: Merče, Primorska, SI opis: 127. š = 67 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 4,5 cm / š med odprt. kambe = 14,3 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm T = 4,00 kg To zadnjo pridobitev za zbirko - enojni kambast vihrov jarem, v vaseh med Divačo in Sežano imenovan "komat" - je muzeju spomladi leta 2012 podaril/prodal njegov izdelovalec David Žiberna, roj. 1984, izučen mizar iz Merč 11, hišno ime "Žvabovi". David, sin gospodarja Ivana (roj. 1956), polagalca kamna in predsednika Razvojnega društva Merišče iz Merč, je na podlagi svojih mizarskih znanj (dokončal je Srednjo lesarsko šolo v Postojni) razvil zamisel, da bi lahko na sodoben način izdelal trpežnejši "komat" kakor so bili "ta stari". Ti so bili najpogosteje narejeni iz rešeljike (Prunus mahaleb L.). "Če so dobili rešeljiko, so nardili iz rešeljike; in če ne, je bil hrastov al jesenov." Iz naravne krivine oziroma - kot je pripovedoval David, ki zadevna stara znanja dobro pozna - na tak način, da je "že nono delal za sina. Tko da je že on ukrivljal v naravi komat. On je naredil en takšen kalup ("samec") in en droben jesen je upognil po temi kalupi. In on je rasel zmerom bolj debel, zmerom bolj debel, zmerom bolj debel ... In pol je on šel, sam odrezal in je naredu komat." Kljub tem starim znanjem se je David odločil, da svoj komat, ki predstavlja svojstveno inovacijo, naredi "po moderno", zato ker meni, da je tak izdelek "bolj siguren. Ta stoposto ne bo poču. Tam pa lahko dobiš grčo glih tuki (na vrhu ovratnika; op. I.S.), kamor je najbolj šibka točka - in bo zlomu. Recimo - tega garantiram brez okovanja, ne bo se zlomu. Ga ni vola, da ga zlomi ..." David je tu dodal: "Problem je u naravi; ker lahko dobiš in dobro in slabo ..." Ta najnovejši primerek v muzejski zbirki živinske vprege je izdelal na naslednji način: Najprej si je napravil "kalup za komat" - moško pokonci stoječega "samca" in nanj sedajočo, prilegajočo se "samico". Pojasnil je, da se tudi med mizarji uporabljata ti besedi: samec in samica ali pa čep in čepnica. Potem si je narezal ustrezno dolge trakove iz jesenovega furnirja, debelega 2 mm. Trak za trakom je premazal s poliuretanskim lepilom - z vrsto propena. Delati je moral hitro, saj se to lepilo hitro suši. Njegova poraba ni velika, ker se napihne. In za žival ni prav nič škodljivo, ker je vodoodporno (ter ne reagira ob stiku s potno kožo). Takšno je pač Davidovo mnenje. Zlepljene trakove furnirja je potem položil na "samca", ki ga je dal v stiskalnico za grozdje, ga pokril s "samico" in začel postopek stiskanja. Posušenemu in ukrivljenemu "kosu" lesa je sledilo ustrezno končno oblikovanje, vrtanje odprtin za kambo in potrebno okovanje. Z železnima obročema z rinkama za ojnici, s podvratno verigo in z verižico s kambinim zatičem mu je "komat" opremil petinštiridesetletni sosed Armando Orel, orodjar, iz Merč 8. Večina železnih sestavnih delov je bila pobrana s starih jarmičev. V Davidov inovativno izdelan "komat" je bil 21. aprila 2012, na prireditvi "Od borjača do borjača" v Pliskovici na Krasu, vprežen njihov najmlajši vol Miško. Izdelek je poskusno vožnjo uspešno prestal. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022845 datacija: tretja četrtina 20. stoletja kraj: Selce, Notranjska, SI kraj izdelave: Slavina najverjetneje, Notranjska, SI opis: 120. š = 62 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 8 cm / š ovrat. = 15,5 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm / v kambe = 55,5 cm T = 4,66 kg Glede načina pridobitve, krajevnega izvora in zgodovine predmeta so tudi za ta primerek relevantni podatki pri kat. št. 119, EM 22857; le da je bil ta namenjen vpreganju krave. Gre za preprost, nekrašen in neokovan jarmič iz naravne krivine; s kambo in s podvratno verigo. LES: javorjevina (naravna krivina; komentar restavratorja: "Oni, ki so po rasti; je pa dosti bolj močan." klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022831 datacija: 1906 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 29. d = 147 cm / v sred. dela = 18,3 cm / g = 5,5 cm // v do vrha ovrat. = 10,3 cm / š med odprt. kamb = 19 cm (zgoraj 19 cm) / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 5,78 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Jarem z likovno zelo razgibano in dolgo, razpotegnjeno krono. Krašen je le spredaj; in sicer ob robovih z nizom smrečic oziroma vejic in drobnih križcev (ti se pojavijo na kroni in na obeh končnih delih ovratnikov), ki so bili najverjetneje vžgani ali pa vtolčeni (zavoljo temnega pajcanja to namreč ni jasno razvidno). Na levi in desni strani dveh pravokotnih odprtin za gož je vrezana letnica 1906. Jarem deluje malo rabljen, a desna stran ovratnika (desnega vola) je bila kakor kaže odlomljena in restavrirana. Hrbtna stran ovratnikov je privzdignjena; glede oblike kamb velja enako kakor pri prejšnjih primerkih tega tipa. LES: nedognano (temno pajcan; lipovina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022836 kraj: najverjetneje Gornjesavska dolina, Gorenjska, SI opis: 5. š = 61,5 cm (leseni del), 70 cm (celota) / g = 8,5 cm / v = 17,5 cm // v ovratnika = 10 cm / š ovrat = 33,5 cm T = 2,86 kg Način pridobitve ni znan. Glede na izvedbo je ta enojni zatilni jarem soroden primerku iz Gorenjskega muzeja v Kranju z inventarno številko E 2114, na podlagi česar ga je po krajevnem izvoru mogoče umestiti v Gornjesavsko dolino. Krašen je z nekaj luskastimi vrezi spredaj in zadaj ob robu skledičastega ovratnika. Vrh srednjega dela ima dva luskasta vreza, ki učinkujeta kakor oko. Obe pravokotni odprtini za pretikanje jermena ta enojni ovratnikast zatilni jarem predirata na levi strani ob ovratniku spodaj in zgoraj. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022562 kraj: Zgornje Gameljne, Osrednja Slovenija, SI opis: 118. š = 52 cm / g = 7,8 cm / v ovrat. = 6,5 cm / š med odprt. kambe = 14 cm // pr. odprt. za kambo = 3,5 cm T = 3,12 kg Glede vsega tudi za ta primerek iz zbirke "Sirnikove punce" velja komentar k kat. št. 113, EM 22560. Poleg tega, da je na hrbtni strani počen, ima tudi odkrhnjeno eno odprtino za kambo. Je slabše ohranjen kakor oblikovno zelo soroden prejšnji enojni jarem; najverjetneje, ker je narejen iz bukovine. LES: bukovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022833 datacija: sreda 20. stoletja kraj: najverjetneje Štajerska; lahko tudi dolenjska stran Posavja, SI kraj izdelave: Štajerska (ali dolenjska stran Posavja), SI opis: 53. š = cm / g = cm / v ovrat. = cm / š ovrat. = cm // d kambe = cm / gornja odprt. kambe = cm; spodnja = cm Enojni arem je bil neinventariziran in posledično sine data, a mu je mogoče glede na sorodne primerke okvirno določiti regionalno provenienco: panonska območja Štajerske ali Dolenjske. Časovno ga je na podlagi izvedbe mogoče umestiti v sredino 20. stoletja. Primerek je pobarvan s temno zeleno oljno barvo. Na sredini sprednje strani ovratnika tečeta zamaknjena navpična niza vodoravnih luskastih vrezov. Na njunu levi in desni strani sta plitvo vrezani vitici, ki se spiralno končata v križasti cvetici oziroma v crux quadrata. Dvodelna letvena kamba se spodaj lahko sklene ali razklene podobno kakor komat. Vrhnji del desne ukrivljene letve je bil pri kvadratnih odprtinah za zatič (za regulacijo višine odprtine za živalski vrat) počen ter je utrjen z vezjo iz železne pločevine. LES: nedognano klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022825 datacija: najverjetneje druga polovica 19. ali začetek 20. stoletja kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 27. d = 113,5 cm / v sred. dela = 14,5 cm / g = 6 cm // v do vrha ovrat. = 4,5 - 5 cm / š med odprt. kamb = 16 - 16,5 cm (zgoraj 15 - 15,5 cm) / pr. odprt. za kambi = 2,8 cm T = 3,50 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Jarem ima razgibano oblikovano krono s tremi kvadratnimi odprtinami za gož, drugače je skoraj povsem nekrašen; razen z nekaj luskastih vrezov na kroni in na obeh zunanjih koncih ovratnikov. Glede oblike kamb velja enako kakor pri drugih primerkih jarmov iz zgornje Savinjske doline (na podlagi spodnje in zgornje širine med odprtinama za kambo). LES: nedognan (temno pajcan; javorjevina ?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0012757 datacija: 1880 - 1900 kraj: Male Lipljene, Dolenjska, SI opis: 92. d = 97 cm / v sred. dela = 13,5 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 9 cm / š med odprt. kamb = 11 in 12,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 7,76 kg Jarem enakega oblikovnega tipa kakor primerek s kat. št. 86 (EM 5857) je bil leta 1966 kupljen od Frana Ščure (?) v Malih Lipljenah v Škocjanskih hribih. V inventarno knjigo je bil vpisan kot "jarem s kambama in trto", a tako gož kot kambi zdaj manjkajo. Drugače je Angelos Baš o njem zapisal v opombe: "Takšni jarmi so bili približno ob koncu 19. stol. pri vsaki hiši, nato pa so se uveljavili enojni jarmički." Gre za nekrašen primerek, ki ima na levem vrhu nizke krone, na strani desnega vola, vrezan Andrejev križ (zaščitni crux decussata). Dno gožinega sedeža je oblikovano v vdolbini, v kateri sede gož. Zunanji odprtini za kambi sta spodaj, proti notranji strani izvedeni bolj odprto (podobno kakor pri jarmu s kat. št. 87, EM 6489). LES: po vsej verjetnosti javorjevina (les je naravno potemnjen - najverjetneje z lubjem, čaji ali čebulo) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009360 kraj: Štrukljeva vas, Notranjska, SI opis: 90. d = 111 cm / v sred. dela = ... cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 8 cm / š med odprt. kamb = 14 in 16 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm // v kamb = 53 cm Jarem, ki sodi v enak oblikovni tip kakor primerek s kat. št. 86 (EM 5857), je bil leta 1962 kupljen od Janeza Laha, Štrukljeva vas 4 (pri Cerknici). Za muzej je bil pridobljen skupaj z enojnim plugom s kolci, katerega je okoli leta 1895 najverjetneje izdelal prodajalčev oče in so ga uporabljali do leta 1940. Primerek ima za gož dve leskovi trti. Tudi kambi sta leskovi, novi, in imata lesena zatiča, "riglca" za reguliranje višine odprtine za živalski vrat (ta zatiča naj bi bila prvotno železna). LES: javorjevina (po prvotnem zapisu v inventarni knjigi gabrovina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022788 kraj: Planina, Štajerska, SI opis: 19. d = 111 cm / v = 6,9 cm / g ižesa na sredi = 5,2 cm // g ožjih skledičastih ovratnikov = 5,2 cm / š ovratnikov = 15,2 cm; levi vol 15,8 cm / v na sredini ovratnikov = 1,7 cm T = 1,40 kg Glede načina pridobitve glej komentar pri EM 22787 (kat. št. 18). Posneta Orlova fotografija ima številko I/718. Na sredi ižesa sta izrezani dve ožji pravokotni odprtini za gož (ne povsem horizontalno, podobno kakor pri EM 22787). Gornji del ižesa je razgibano, simetrično plastično oblikovan; na sprednji strani sta levo in desno od sedeža goži plitvo vrezana dva križa (+) in potem tudi letnica 1897. Vrezana letnica in latinska križa (crux ordinaria) so rdeče oranžno obarvani. Zadaj je pri levem ovratniku vrezan še en utor (za jermene?); morda je bil v njem pribit jermen (vidna luknjica). Ta paličast zatilni jarem je zelo dobro ohranjen (kljub vidni črvojedosti); zdi se skoraj, kakor da bi ne bil rabljen. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022818 kraj: SI opis: 95. d = 112 cm / v sred. dela = 13,5 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 3,5 cm / š med odprt. kamb = 12 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm // v kamb = 54 in 52 cm T = 11,68 kg Nekrašen jarem enakega oblikovnega tipa kakor primerki od kat. št. 86 (EM 5857) dalje; neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Ima obe kambi, a počeni. Zunanji kambini odprtini sta spodaj višje odprti. Zgoraj na koncih gožinega sedeža so pri obeh vidni ostanki usnjenih trakcev, pribitih z žeblji. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022414 kraj: Gorjuše, Gorenjska, SI opis: 15. š = 48 cm, celota 52,5 cm / g = 9 cm // v ovratnika = 3,5 cm / š ovratnika = 24,5 cm // d rožičev = 22 cm T = 1,94 kg Rožičkast enojni zatilni jarem je muzeju podaril Anton Ličef, roj. 1938, kmet (kmetija z 18 ha), hišno ime "pr' Jazbernik", Gorjuše 1. Snel ga je s stene ob vratih hleva, v katerem ima še eno kravo. Kljub temu, da nima več volov, "igovce" različnih velikosti (za različne volovske glave) še vedno hrani. Večino je izdelal "Zarobnjekov Tonček", Anton Korošec z Gorjuš; blazine - "pouštre" - pa pokojni čevljar "Andrečov", Andrej Cerkovenšek. Manjši, preprost "igovc" ima sredi gornje površine ovratnika vrezan Andrejev križ, crux decussata (za zaščito živali). Rožiča sta iz različnega lesa, na spodnjem koncu odebeljena. Oba konca ižesa z zankama in ovalnima členoma za povezovanje z ojnicala sta krepko okovana. Pridobljen je bil skupaj z blazino, zgoraj usnjeno in na spodnji, notranji strani delno iz blaga, dolgo 34 in široko 26,5 centimetrov. Pripadajoči usnjeni jermen z zanko na enem koncu je dolg 450 centimetrov in sestavljen oziroma sešit z več kosov (tako kakor pri EM 8320, kat. št. 13). LES: bukovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007925 datacija: 1858 kraj: Podter, Štajerska, SI opis: 17. d = 121 cm / v = ... / g ižesa na sredi = 5 cm // g ožjih skledičastih ovratnikov = 4,5 cm / š ožjih skledičastih ovratnikov = 17 cm / v na sredini ovratnikov = 3,5 cm T = 2,12 kg Igo je bil najverjetneje pridobljen v 1950-ih letih, v času Orlovih raziskovanj rala v zgornji Savinjski dolini. Kupljen je bil od Janeza Podlesnika, gospodarja samotne visokogorske kmetije v Teru 39 nad Ljubnim ob Savinji. Dobro ohranjen (in restavriran) primerek je izjemno rezbarsko krašen: z luskastimi vrezi, s cik-cakastimi in križastimi ornamenti, z rastlinskim okrasjem (zadaj) ... Na sprednji strani ima simetrično, levo in desno od gožinega sedeža oziroma obeh odprtin za jermenasto gož, vrezani šetlistni rozeti, križa, krogasta simbola (s 6 x 6 kvadratnimi polji) in letnico 1858. Vsi ti simbolni znaki so najverjetneje služili zaščiti vprežnih živali. Ozka skledičasta ovratnika na sredini predirata po dve manjši odprtini (za vrvici za privezovanje blazin). Na obeh koncih, levem in desnem, igo predira pravokotna odprtina (v prerezu sta obe dolgi 2 cm in široki 0,8 cm), namenjena nameščanju oziroma pretikanju jermena. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022837 kraj: Breg pri Dobu, Dolenjska, SI opis: 109. š = 55 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 6,5 cm / š med odprt. kambe = 13 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm / v kambe = 51,5 cm T = 3,52 kg Ta enojni kambast vihrov jarem je leta 1978, v Bregu 15 pri Gabru, pri Šentvidu pri Stični, pridobil Angelos Baš. Zapis v "Knjigi prihodov muzejskih predmetov 1976 -" priča, da je bil kupljen od Janeza Novaka, skupaj z več drugimi predmeti (med temi so zapisani trije jarmiči). Gre za preprost, nekrašen primerek, z vršičkoma na levi in desni strani gornjih odprtin kambe. Oba konca sta okovana z železnima obročema, s katerih visita rinki za ojnici. Leva hrbtna stran je počena. Manjkata železna zankasta vsadka za podvratno verigo, "prusketno", o čemer pričata odprtini oziroma obojestranski luknji. LES:najverjetneje javorjevina; kamba najverjetneje ukrivljena iz vrbove veje klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007603 kraj: Male Češnjice, Dolenjska, SI opis: 102. š = 55,5 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 6 cm / š med odprt. kambe = 11 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm T = 1,38 kg "Jarmiček" za krave, imenovan tudi "žil", je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). Podarila ga je Marija Anžlovar iz Malih Češnjic 13. Ob gornjih robovih je krašen z nizi luskastih vrezov. Zgoraj, na sredini med odprtinama za kambo, je vrezan rožast crux quadrata. Za ojnici, najverjetneje iz vrvi, sta tako kakor pri primerku s kat. št. 114, EM 22851, na obeh koncih izvrtani odprtini (s premerom 1,8 cm). LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009361 kraj: Štrukljeva vas, Notranjska, SI opis: 91. d = 110 cm / v sred. dela = 13 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 11 in 12 cm / š med odprt. kamb = 13 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 12,26 kg Glede oblikovnega tipa, načina pridobitve in krajevnega izvora za ta primerek velja komentar k kat. št. 90 (EM 9360). Oba ovratnika oziroma obvratna dela jarma sta spredaj in zadaj okovana z železnimi trakovi, pribitimi s kovanimi žeblji. Spredaj pri levi vprežni živali (glede na oguljeno mesto stika z ojesom) ali zadaj pri desni (glede na silo, ki bi lahko - bolj logično - povzročila razpoko) je zunanji del ovratnika počen. Notranji odprtini za kambi imata zgoraj vdolbljeni ležišči za zatiča. Na hrbtni strani sta vidni mesti, kjer sta bili pritrjeni njuni vrvici oziroma usnjena trakca. LES: gabrovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022560 kraj: Zgornje Gameljne, Osrednja Slovenija, SI opis: 113. š = 56 cm / g = 6,5 cm / v ovrat. = 12 cm / š med odprt. kambe = 17 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm / v kambe = 67 cm T = 5,56 kg Primerek je leta 2006 muzeju podarila Joži Žmavc iz Maribora, skupaj z drugimi predmeti s kmetije "P'r Sirenk", Zgornje Gameljne 55, kjer so gospodarile in gospodinjile njene tete, "Sirnikove punce" (več o tej zbirki je objavljeno v Etnologu 17 (2007), na str. 303-305). Enojni jarem naj bi bil v rabi za kravo (delale so namreč z dvema kravama, Šeko in Belko, vse tja do osemdesetih let preteklega stoletja). Na prednji strani je okovan z železnim trakom vzdolž celotnega telesa, zadaj na sredini ima pritrjeno železno verižico s kambinim zatičem. Prvotno je imel leseno kambo, zdaj ima kovinsko; sestavljeno, spodaj povezano z vijakom in matico. Ena odprtina za kambo je spodaj počena oziroma odkrhnjena. Primerek je bil pobarvan z oljno barvo; dobro vidni so ostanki temnozelene polihromacije. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007922 datacija: 1890 kraj: Zaboršt, Dolenjska, SI opis: 82. d = 113 cm / v sred. dela = 28 cm / g = 9 cm // v do vrha ovrat. = 12 cm / š med odprt. kamb = 19 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm T = 17,16 kg Jarem je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). V dar so ga dobili pri Jožetu Zupančiču v Zaborštu 6. Ne zdi se, da bi bil ta kambast vihrov jarem, "jarm za dva vola" (ki je brez kamb), kaj dosti rabljen; na vrhu krone in ovratnika leve živali so vidni ostanki lubja. Je zelo težak, počrnel od ožiganja ter vzdolž jarmovega telesa in ob robovih krone krašen z lepo vidnimi nizi luskastih vrezov. Njegova razgibano oblikovana krona ima spredaj, levo in desno od rogljičastega gožinega sedeža, razpolovljeno vrezano letnico 1890 in veliki začetnici J. in K. Na hrbtni strani sta na teh mestih narejeni trilistni rozeti, na hribcu gožinega sedeža pa je vrezana vejica oziroma drevesce (morda kot arbor vitae). Vidna sta tudi pribita ostanka usnjenih trakcev za kambina zatiča. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008397 datacija: 1845 kraj: Glogovica, Dolenjska, SI opis: 71. d = 92 cm / v sred. dela = 23,5 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 11,5 cm / š med odprt. kamb = ...cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm Jarem je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). Podaril ga je Alojz Kotar, Glogovica 19. Primerek ima razgibano oblikovano krono. Njegovo masivno telo je ob robovih posuto z redkimi nizi luskastih vrezov. Na hribcu rogljičastega gožinega sedeža sta spredaj in zadaj vrezana križa (bolj crux ordinaria kot quadrata); nad sprednjim je na gornjem delu krone narejen izrazit latinski križ (crux ordinaria), prav na njenem vrhu pa je na sredini vrezan še Andrejev križ (crux decussata). Na sprednji strani krone je razpolovljena, na levi in desni strani ob gožinem sedežu, vrezana letnica 1845. Na zadnji strani sta na istem mestu vrezani šestlistni (oziroma kraki) spiralni rozeti. Na strani leve vprežne živali je bila zunanja stran ovratnika počena oziroma odlomljena in potem močno vzdolžno okovana (železna trakova sta pribita s kovanimi žeblji). Čez počeni stik je pribita usnjena zaplata. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0023102 kraj: SI opis: 138. š = 10 cm / v = 13,5 cm / g = 0,8 cm Model enojnega jarma s kleščasto kambo, neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Je zelo poenostavljeno izdelan. Na primerku je z nitko privezan listek z napisom: "pol jarem". klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022792 datacija: 1909 kraj: SI opis: 8. d = 120 cm / v = 12 cm / g = 6 cm // š poudarjenega dela ovratnikov = 24 cm (med rožiči) / v pri vratu = 3,5 cm / g ovratnikov = 9 cm // d rožičev = 22 cm T = 4,12 kg Način pridobitve ni znan. Igo ima navzdol zaobljeno poudarjen srednji del pod gožinim sedežem. Simetrično je pol na levi in pol na desni plitvo vrezana letnica 1909 in prav na sredini inicialka A ter številke 25/4 (datum?). Vrh gožinega sedeža je krašen z vrezanimi kanali in razpotegnjenimi luničastimi vrezi; na obeh ovratnikih zgoraj sta na sredini križa (crux decussata), izvedena z luničastimi vrezi; kot okraska in še posebej kot zaščita. Je brez parov majhnih okroglih odprtin, skozi katere so pretikali vrvice za privezovanje blazin (kakor pri primerkih EM 6798, kat. št. 2 in EM 8319, kat. št. 7; vsi drugi igoji v zbirki te odprtine imajo). LES: bukovina; rožiči iz jesenovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022415 kraj: Koprivnik v Bohinju, Gorenjska, SI opis: 16. š = 58 cm, celota 62 cm / g = 9 cm // v ovratnika = 5 cm / š ovratnika = 28 cm // d rožičev = 28 cm (nadomestni 27 cm) / p = 2 - 3 cm T = 3,26 kg "Igovc" je muzeju podaril Valentin Dijak, roj. , kmet, gozdni delavec in cestar, hišno ime "Tinčkovi", Koprivnik 74. Bil je "od ta zadnega vola", s katerim so prenehali delati v 70. letih preteklega stoletja. Gre za soroden primerek, kakršen je kat. št. 15 (EM 22414) z Gorjuš, le da je ta rožičkast zatilni jarem večji in nima vrezanega križa. LES: bukovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009122 kraj: Melviče/Mellweg, Koroška, AT opis: 3. d = 94 cm // š ovratnikov = 23 cm / v sredi ovratnika = 8 cm (levi), 9,5 (desni)// g ovratnikov = 11 cm // g na sredi temeljnega lesenega dela = 5 cm T = 2,74 kg S posredovanjem dr. Pavla Zablatnika je ta ovratnikast zatilni jarem, "toplš uiga", muzeju podaril Franc Popatnik, hišno ime "pri Kovaču", iz Melvič v Ziljski dolini na Koroškem. Kot dan vhoda je zapisan 30. marec 1961. Igo ima na srednjem delu, levo in desno od gožinega sedeža, izrezani po dve pravokotni odprtini za jermena. Na sprednji strani sta še zabita dva kovana žeblja, s katerima sta bila jermena najverjetneje pribita (kakor pri EM 6798, kat. št. 2). Oba skledičasta dela ovratnikov imata na sredini po dve majhni okrogli odprtini za pretikanje vrvice blazin oziroma za privezovanje blazin na igo. Desni skledičast ovratnik oziroma ovratnik levega vola (večjega, močnejšega) je globlji, večji. Njegov skrajni, zunanji del je počen (pri grči); drugače je igo dobro ohranjen. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008300 kraj: Zgornja Kungota, Štajerska, SI opis: 37. d = 166 cm / v sred. dela = 10 cm / v ovrat. = 14 cm / g = 7 cm // v do vrh. notr. ovrat. = 3,5 cm / š med obvrat. zap. = 22,3 cm // š notr. obvrat. zap. = 5,5 cm; deb. = 1,6 cm (spodaj odebeljena) / v notr. obvrat. zap. = 64 cm / d spod. podvrat. zap. = 167 cm / g spod. podvrat. zap. = 5,7 cm / v spod. podvrat. zap. = 2,5 cm Okvirast vihrov jarem - v tem delu Štajerske še imenovan "jarm", bolj proti vzhodu pa telege - je bil za muzej pridobljen leta 1958. Kupljen je bil od Franca Hauptmana iz Šobra 3 pri Zgornji Kungoti, kjer so o njem povedali, da je bil to "tipičen jarm (za vprego dveh volov) za oranje v strmem bregu s starim lesenim oralom 'plužnico'". Gre za okvirast primerek z zgornjim jarmovim telesom, imenovanim "jarm"; z malce tanjšo, vzporedno podvratno zaporo, imenovano "klop"; z močnejšima in daljšima notranjima obvratnima zaporama, imenovanima "žvenga"; in s tanjšima, krajšima zunanjima obvratnima zaporama, imenovanima "špruncelj". Ovratnik leve vprežne živali (na desni sprednji strani) je bil odlomljen in je restavriran. Ena stranska zapora manjka. LES: javorjevina (po prvotnem zapisu v inventarno knjigo naj bi bila brezovina); podvratna zapora iz jesenovine, notranji obvratni zapori najverjetneje iz akacije klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022803 datacija: tretja četrtina 20. stoletja avtor: Emil Hostnik, roj. 1920, kmet kraj: Gaj, Dolenjska, SI kraj izdelave: Gaj, Dolenjska, SI opis: 42. d = 112,8 cm / v sred. dela = 7 cm (z okovjem; drugače 6 cm); v ovrat. = 7,5 cm / g = 8,8 cm // v do vrha notr. ovrat. = 1 cm / š med obvrat. zap. = 21 cm // š notr. obvrat. zap. = 5,5 cm; deb. = 1,5 cm / v notr. obvrat. zap. = 63 cm / v zunanjih obvrat. zap. = 58 cm / d spod. podvrat. zap. = 112 cm / g spod. podvrat. zap. = 5,5 cm / v spod. podvrat. zap. = 3,5 cm T = 26,28 kg Primerek je za muzejsko zbirko leta 2003 podaril Emil Hostnik, kmet, iz Gaja 9 nad Mokricami. Preproste telege je izdelal darovalec sam. S plitvimi vrezi jim je okrasil vrhnji del ovratnika, kjer je ta konkavno oblikovan. Uporabljal jih je do sedemdesetih let preteklega stoletja. Raven gožin sedež je z vseh štirih strani močno okovan; na sredi ga predira železen pregelj (dolg 22 cm). Malce počen zunanji del jarma (pri levem volu) je pred odprtino za paličasto železno zunanjo obvratno zaporo okovan s tanjšim pločevinastim obročem. LES: javorjevina; podvratna zapora - iz kostanjevine, notranja obvratna zapora - ena iz javorjevine, druga iz bukovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0008303 kraj: Podlipje, Koroška, SI opis: 35. d = 119 cm / g jarmovega telesa = 6-7 cm // v kljuk = 56 cm / š spodnjih kljukastih zapor = 34 cm / v zunanjih paličastih zapor = 51 cm // š med notranjo in zunanjo zaporo = 22 cm T = 4,18 kg Glede načina pridobitve in krajevnega izvora tudi za ta "jarm" veljajo podatki, navedeni pri kat. št. 34. Primerek je tipološki sorodnik kat. št. 33 in 34 (EM 8301 in 8302), le da njegovi "kruki" nista naravno ukrivljeni, temveč sta sestavljeni iz dveh lesenih letev. Skozi sredinsko odprtino gožinega sedeža ima pretaknjeno jermenasto gož, s katere na vrvici visi 16,5 cm dolg lesen pregelj. In tudi ta primerek ima na gornjem delu obeh kljuk izvedene okrogle odprtine za vtikanje zatiča oziroma "cveka" za reguliranje višine vratne odprtine. LES: javorjevina; kljuki iz bukovine; zunanji paličasti zapori iz leske klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006798 datacija: 1850 kraj: Kal - Koritnica, Primorska, SI opis: 2. d = 100,5 cm // š ovratnikov = 23 cm / v na sredi ovratnikov = 10,5 cm // g ovratnikov = 9 cm (levi), 10 cm (desni) T ižesa = 3,92 kg // T členaste železne goži = 1,74 kg Ovratnikast zatilni jarem je leta 1952, na Terenu 8 (Trenta), pridobila ekipa Etnografskega muzeja. Skupaj s členasto železno gožjo, "črčo" EM 6799, in eno blazino, "pouštrom" EM 6800, ju je muzeju podaril Franc Mlekuž, hišno ime "pri Špiku", Koritnica 26. Prvotni zapis v inventarni knjigi pravi, da so igo uporabljali za vprego volov ali krav. Splošno naj bi bili takšni zatilni jarmi v rabi do prve svetovne vojne in pri posameznih kmetih še do druge svetovne vojne. Igo ima na sprednji strani vrezano (ne najbolje vidno) letnico 1850. Gožin sedež je okovan; tvorita ga dva vstavljena debelejša železna nastavka, "cveka", in na sredini železna zanka, "rinka". Globina skledičastih ovratnikov se razlikuje - leva žival je imela širšega. Očitno je bil levi, priročni vol močnejši, tisti, kateremu so "naložili"; saj o tem pričajo tudi sledi rabe na spodnjem okovanem delu ižesa, ki ni samo zlizan, temveč je dobesedno vdrt od sredine proti levemu volu. Zlizan je tudi les na zadnji strani in vdrt je sprednji železen trak. Slednji je na igo pribit s tremi kovanimi žeblji, spodnji s štirimi, gornji trak okovanega gožinega sedeža pa z dvema žebljema. Na zadnji strani ižesa je z žeblji pritrjen le še en usnjen trak (od dveh; dolg 218 cm, širok, 1,8 cm) oziroma jermen za privezovanje zatilnega jarma okoli rogov na volovske glave. Igo je dobro ohranjen, le njegov skrajni desni del je za nekaj centimetrov odlomljen. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022802 kraj: Gradec, Dolenjska, SI opis: 41. d = 108 cm / v sred. dela = 8 cm; v ovrat. = 9,5 cm / g = 8 cm // v do vrha notr. ovrat. = 2,5 cm / š med obvrat. zap. = 24 cm // š notr. obvrat. zap = 5 cm; deb. = 2 cm (spodaj) - 1,5 cm / v notr. obvrat. zap. = 69 cm / v zunanje obvrat. zap. = 59 cm / d spod. podvrat. zap. = 109 cm / g spod. obvrat. zap. = 4,5 cm / v spod. obvrat. zap. = 5 cm T = 21,86 kg Primerek je bil za muzejsko zbirko kupljen leta 2006, od Jožeta Onetiča, "Šovagina", srednjega kmeta in živinskega mešetarja iz vasi Gradec 3 (nad Podbočjem). Onetič jih je še v prvem desetletju 21. stoletja uporabljal za učenje juncev oziroma mladih delovnih volov. Je preprosto izveden, vendar ima s plitvimi vrezi krašen vrhnji del ovratnika, kjer je ta konkavno oblikovan. Telege so tirkizno pobarvane, morda kar z modro galico. Raven gožin sedež je spodaj in zgoraj okovan, kar levo in desno od odprtine za železen pregelj (dolg 27 cm) objemata železna pločevinasta obroča (podobno kakor pri kat. št. 42, EM 22803). LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007553 kraj: Mali Konec, Dolenjska, SI opis: 65. d = 104 cm / v sred. dela = 23,5 cm / g = 8,5 cm // v do vrha ovrat. = 11,5 cm (levi vol) in 12 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = 11,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3,8 cm T = 11,12 kg Primerek je za zbirko leta 1949 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 2 (Šmarje - Sap). Podarili so ga Biligarjevi v Malem Koncu 3. Na razgibano oblikovani kroni nad rogljičastim gožinim sedežem sta spredaj vrezani veliki začetnici D. M. in letnica 1909. Na gornjem robu krone je pred notranjo odprtino za kambo desne vprežne živali vrezan Andrejev križ (crux decussata) kot zaščita vodilnega vola. Levo in desno pred notranjima odprtinama za kambi sta zadaj pribita žeblja ter z njima vidni ostanki usnjenih trakcev za kambina zatiča. Na mestih, kjer sta se le-ta vtikala v kambi, je jarem zgoraj na obeh straneh malce vdolben oziroma poglobljen. Poglobljeno je izvedeno tudi mesto, kamor je sedala gož. Zunanji spodnji odprtini za kambi sta na notranji strani odprto oblikovani, kar je omogočalo lažje nameščanje kamb v jarem. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022827 datacija: 1919 kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 28. d = 108 cm / v sred. dela = 16,5 cm / g = 7 cm // v do vrha ovrat. = 6,5 cm / š med odprt. kamb = 15,5 cm (zgoraj 12,5 cm) / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 4,40 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Preprosto izdelan jarem, brez okrasa, a z razgibano krono. Vanjo sta vrezani dve pravokotni odprtini za gož. Nad njima je vrezana letnica 1919. LES: nedognano (temno pajcan; lipovina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009371 kraj: Prežganje, Dolenjska, SI opis: 80. d = 100 cm / v sred. dela = 22 cm / g = 8,8 cm // v do notr. vrha ovrat. = 13 in 13,5 cm / š med odprt. kamb = 12 cm / pr. odprtin za kambi = 3,5 cm T = 12,34 kg Primerek izvira iz Prežganja pri Litiji. Kupljen je bil od Angele Žgajnar v začetku šestdesetih let preteklega stoleta (prvotni inventarni zapis je iz leta 1964). Krašen je s tremi nizi luskastih vrezov po sredini prednje in zadnje strani jarmovega telesa ter po zgornji strani ovratnikov do zunanjih odprtin za kambi. Rogljičast gožin sedež ima na polkrožnem hribcu spredaj in zadaj vrezan crux ordinaria, spredaj na njegovi levi in desni strani sta črtno vrezani štirilistni šestilni rozeti. Razgibana nižja krona je ob robovih krašena z enojnim nizom luskastih vrezov. Vidni so znaki počrnelosti od ožiganja. Mesta, kamor je sedala gož, so še posebej vdolbena oziroma poglobljena. Pri tem jarmu ni povsem jasno, katera stran je prednja in katera hrbtna; vsaj ne na podlagi mesta stika z ojesom, ki je malce vdolbeno na obeh straneh. Najverjetneje je bolj logično, da je odkrhnjeni del ene izmed obeh zunanjih odprtin za kambi zadaj (kot posledica sile vleke) in ne spredaj. Da je torej pri zunanji odprtini kambe levega, vodilnega, močnejšega vola. LES: javorjevina (v prvotnem zapisu v inventarni knjigi je naveden gaber) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022857 datacija: tretja četrtina 20. stoletja kraj: Selce, Notranjska, SI kraj izdelave: Slavina najverjetneje, Notranjska, SI opis: 119. š = 66 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 13 cm / š med odprt. kambe = 20 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm / v kambe = 61 cm Za muzejsko zbirko je bil pridobljen leta 1981. Podaril ga je Franc Smrdelj (roj. 1920, u. 2003), gospodar 1/3 kmetije (kmet in delavec na Javorju), Selce 29, hišno ime "Cendran". Jarmič je morda izdelal Franc Boštjančič (roj. 1907, u. 1978), vulgo "Erjavček", mali kmet in samouški mojster za vse iz sosednje Slavine (17), ali pa slavenski mojster kolar "Kalistrčev". Nekateri gospodarji v teh vaseh so si jarmiče izdelovali tudi sami. Pri "Cendranovih" so vsa dela še do 1970-ih let opravljali s parom volov; vpregali so ju v dva jarmiča - kot je bilo v navadi v večini pivških vasi. Starejši način je bil tu sicer vpreganje v dvojni kambast vihrov jarem. Jarmič je preprost, nekrašen, iz naravne krivine, spredaj vzdolž celega telesa utrjen z železnim trakom. Na obeh koncih sta skozi železna obroča priviti zanki za ojnici. Ima podvratno verigo za vpreganje oziroma "prusketno". Njegova leva stran (gledano od zadaj) je bila počena ter je dodatno okovana s krajšim železnim trakom in z obročasto vezjo iz železne pločevine. S takšnima vezema je jarmič utrjen tudi nad obema spodnjima odprtinama za kambo. LES: bukovina (naravna krivina); kamba iz jesenovine klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022830 datacija: najverjetneje druga polovica 19. ali začetek 20. stoletja kraj: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI kraj izdelave: Zgornja Savinjska dolina, Štajerska, SI opis: 26. d = 114 cm / v sred. dela = 17,5 cm / g = 6 cm // v do vrha ovrat. = 7 cm / š med odprt. kamb = 17 cm in 18 cm (levi vol) / pr. odprt. za kambi = 3 cm (notranji) in 2,5 cm (zunanji) T = 4,62 kg Primerek sodi v tako imenovano Strgarjevo zbirko. Glede načina pridobitve in krajevnega izvora je relevanten opis pri kat št. 11 (EM 22791). Jarem ima likovno razgibano oblikovano krono, drugače je nekrašen. V njeni sredini sta izvedeni dve pravokotni odprtini za gož. LES: nedognano (temno pajcan; javorjevina?) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022804 kraj: SI opis: 36. d = 95 cm / v sred. dela = 8 cm; v ovrat. = 10,5 cm / g = 7 cm // v do vrha notr. ovrat. = 1,5 cm / š med obvratnima zaporama = 17 cm // š notr. obvrat. zap. = 5,5 cm / v notr. obvrat zap. = 63 cm / spod. podvrat zap. je kljuka, z deb. spodaj (kjer je okrogla odprtina za zun. obvrat. zap.) 3,8 cm; potem 2,8 in na vrhu 2 cm T = 3,48 kg (sama kljuka 0,96 kg) Način pridobitve ni znan. Preprosto narejen, povsem nekrašen jarem s kljukama; z nepoudarjenim gožinim sedežem, a z zelo poudarjenima hrbtnima stranema ovratnika (dvignjen, konkaven ovratnik). Pravokotna odprtina, skozi katero seda kljuka (druga manjka), je zarezana v zaobljeni del ovratnika; tako, da kljuka lepo sede vanjo. Telo jarma na sredini predira navpična okrogla odprtina za paličast pregelj. LES: javorjevina; kljuka - jelšin les klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022786 kraj: Ljubljana Šiška, Osrednja Slovenija, SI opis: 69. d = 104 cm / v sred. dela = 24,5 cm / š = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 15 cm / š med odprt. za kambi = 17,5 cm / premer odprt. za kambi = 3 cm T = 17,38 kg Na lističu, privezanem na jarmu, piše: Dar Fr. Rasenegg iz Šiške, 27. junija 1912. Stara inventarna številka Narodnega muzeja je bila 8262. Primerek je bil ožgan in je krašen s tremi nizi luskastih vrezov spredaj, zgoraj in zadaj. Bogato oblikovana krona je skupaj z gožinim sedežem in spodnjim delom jarma skoraj pravokotne oblike (gl. podoben primerek kat. št. 70, EM 10680). Gožin sedež ima obliko rogljiča. Jarem je počen počez čez krono; zavoljo tega je močno okovan okoli in okoli, levo in desno od sedeža goži. Na zunanji strani je počen tudi ovratnik levega vola in okovan spredaj in zadaj. Počene, odkrhnjene so odprtine obeh kamb. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022812 kraj: SI opis: 63. d = 100 cm (odlomljen; prej predvidoma dolg 106 cm) / v sred. dela = 20,5 cm / g = 7,5-8 cm // v do vrha ovrat. = 3,5 cm / š med odprt. kamb = 11 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 12,12 kg Po obliki je jarem soroden primerku s kat. št. 62, EM 22811, a je povsem nekrašen. Vidni so sledovi temnosive polihromacije. Zatiča za kambi sta bila zadaj pritrjena na levi in desni strani krone; levi še visi na kovinski verižici. Hribec gožinega sedeža je bil dolomljen in potem pribit nazaj z žebljem. Jarem ima odlomljeno celo zunanjo stran levega ovratnika (desne živali); zunanja stran desnega ovratnika (leve živali) je bila tudi zlomljena in je posledično močno okovana. LES: najverjetneje brestovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022853 kraj: SI opis: 116. š = 60,5 cm / g = 7 cm / v ovrat. = 3 cm / š med odprt. kambe = 11 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm T = 3,34 kg Kakor prejšnji primerek s kat. št. 115, EM 22852, ima tudi ta neznan krajevni izvor in način pridobitve. Je prav tako preprost, nekrašen, s sredinskim vršičem hišaste oblike med gornjima odprtinama za kambo. Čeprav je malce manjši, je tako sorodno narejen, da je mogoče sklepati o osebnem oblikovnem tipu istega izdelovalca Ohranjeno ima podvratno verigo. LES: javorjevina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022808 datacija: najverjetneje druga polovica 19. stoletja kraj: Gradenc, Dolenjska, SI kraj izdelave: Žužemberk okolica, Dolenjska, SI opis: 85. d = 115 cm / v sred. dela = 25 cm / g = 7,5 cm (na levem koncu) in 8,5 cm (na desnem) // v do vrha ovrat. = 10,5 cm (levi vol) in 11 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = 17 cm in 19 cm (pri desnem volu) / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 18,92 kg Jarem ima staro vhodno številko 106/1972 in je bil za muzej pridobljen leta 1972, kupljen od Jožefe Perko, Gradenc 9. Po telesu in po kroni je spredaj in zadaj krašen z redkimi nizi luskastih vrezov, ki delujejo pikčasto. Krona ima vrezano črtno obrobo. Med dvema črtnima obrobama po celotnem gornjem robu teče niz luskastih vrezov, na obeh koncih ovratnikov pa sta vrezani vejici (morda v zaščitnem pomenu arbor vitae). Slednje spredaj in zadaj krasijo tudi hribec rogljičastega gožinega sedeža in spredaj nad njim tudi krono - levo in desno od središčne, črtno vrezane žarkaste zvezde z osmimi kraki, ki je izvedena spredaj in zadaj ter zgleda kakor zlitje crux quadrata in decussata. Jarem je bil ožgan. Zadaj je razpočen vzdolž celotnega telesa; leva ožja stran oziroma ovratnik leve vprežne živali je bil zlomljen in je močno okovan z vzdolžnima železnima trakovoma ter prečno obročasto vezjo. Vse spodnje odprtine kamb so odkrhnjene. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006493 kraj: Zabukovje, Dolenjska, SI opis: 104. š = 61,5 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 9 cm / š med odprt. kambe = 14 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm T = 1,86 kg "Jarmiček s kambo (za vola)" je prav tako leta 1948 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan). Podarili so jim ga pri Krašovec, v Zabukovju, Staro apno (pri Mirni oziroma Šentrupertu na Dolenjskem). Preprost primerek, z vrezanima črtama ob gornjem robu in vršičkoma, narejenima ob zunanji strani kambinih odprtin. Vidne so sledi železnih trakov na obeh koncih jarmovega telesa (kakor pri kat. št. 103), a ti manjkajo. Manjka tudi kamba. LES: bukovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022848 datacija: tretja četrtina 20. stoletja kraj: Spodnje Vodale, Dolenjska, SI opis: 99. š = 59 cm / g = 7,5 cm / v ovrat. = 19 cm / š med odprt. kambe = 20 cm // pr. odprt. za kambo = 3,3 cm (zgoraj) in 3,5 cm (spodaj) / v kambe = 58 cm T = 6,70 kg Jarmič sorodne oblike kakor kat. št. 98, EM 22850, je leta 2009 muzeju podaril Zvone Majcen iz Spodnjih Vodal 8. Na domači srednje veliki kmetiji so ga uporabljali, dokler so še delali z živino, tja do sedemdesetih let preteklega stoletja. Nekrašeni primerek, s kambo in s podvratno verigo, tako imenovano "prusketno", je izrezan iz ploha po modelu. Zgoraj, na sredini, ima železno verižico z zatičem za kambo. Vidno je počen ter spredaj in zadaj vzdolž celotnega jarmovega telesa okovan z železnim trakom. Počen je tudi na levi strani in utrjen z obročasto vezjo iz železne pločevine. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022810 datacija: najverjetneje druga polovica 19. stoletja kraj: SI opis: 83. d = 103 cm / v sred. dela = 26 cm / g = 7,8 cm // v do vrha ovrat. = 7,5 cm / š med odprt. kamb = 15 cm (levi vol) in 16,5 cm (desni vol) / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm // d kamb = 60 in 63 cm T = 14, 68 Ta jarem z neznano provenienco je edinstven primerek z izjemno razgibano krono, na kateri se nad rogljičasto odprtino gožinega sedeža pojavi še luničasta odprtina. Krašen je po vsej ožgani površini jarmovega telesa in krone, in sicer z nizi luskastih vrezov v kombinaciji z nizom drobnih petkrakih spiralnih rozet ter z večjima rozetama spredaj in zadaj, levo in desno od gožinega sedeža. Omenjene večje rozete so pravzaprav manjše spiralne v krogu iz kratkih (sončevih) žarkov in najverjetneje pomenijo eno izmed izvedbenih variacij sončevega simbola. Zatiča za kambi sta ukrivljena žeblja, viseča na vrvicah; ti sta pritjeni zadaj na sredini med gornjima odprtinama, žeblji oziroma luknja na robu krone pa kažejo na prejšnje (prvotno) mesto pritrjevanja. Obe kambi sta spodaj počeni; ena ima počeni del obvit s krpo in to pribito z žebljiči. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006801 kraj: Kal - Koritnica, Primorska, SI opis: 4. š = 54 cm (leseni del), 67,5 cm (celota) / g = 10,5 cm / v = 13 cm // v ovratnika = 7,5 cm / š ovratnika = 24 cm T = 2,16 kg Enojni ovratnikast zatilni jarem, "jegu", je leta 1952, na Terenu 8 (Trenta), pridobila ekipa Etnografskega muzeja. Podaril ga je Jože Komac, hišno ime "pri Čotniku, Kal 11. Prvotni zapis v inventarni knjigi pravi, da so ga uporabljali za eno kravo ali vola. Enojni igo je na gornjem robu na obeg koncih krašen s stranskimi konkavnimi vrezi, med njimi pa ima črtno, preprosto vrezani šestkraki zvezdi (ali morda le Andrejev križ, crux decussata, s prečno črto). Levo stran spodaj in desno zgoraj predirata pravokotni odprtini za pretikanje jermena; viden je žebelj, s katerim je bil slednji pribit. Na obeh koncih sta z železnimi obroči pritrjeni zanki, na kateri so pri vpreganju nasadili ojnici. Povezavo so zaprli z lesenima rogovilama v obliki črke Y; ena izmed njiju še visi na vrvici z desne strani igoja. Skledičast vratnik je bil počen ter so ga vidno zakrpali oziroma utrdili z manjšim kosom pločevine zgoraj in večjim kosom spodaj (pribitima z žeblji). LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022816 kraj: SI opis: 93. d = 105 cm (odlomljen na levi strani; cel najverjetneje 110 cm) / v sred. dela = 16 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 3,5 cm / š med odprt. kamb = 13 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 8,96 kg Nekrašen jarem enakega oblikovnega tipa kakor primerek s kat. št. 86 (EM 5857), neznanega krajevnega izvora ter z neznanim načinom pridobitve. Končni vršič na preprosti kroni ima na strani desnega, vodilnega vola vrezan zaščitni crux decussata (tako kakor primerek s kat. št. 92, EM 12757). Njegova desna stran oziroma konec ovratnika leve vprežne živali je odlomljen zavoljo črvojedosti (preperelsti). Spredaj sta vidna ostanka pribitih usnjenih trakcev za kambina zatiča. Zunanji odprtini kamb sta višje odprti. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022813 datacija: 1888 kraj: Topli Vrh pri Črmošnjicah, Bela krajina, SI kraj izdelave: Črmošnjice okolica, Bela krajina, SI opis: 54. d = 96,5 cm / v sred. dela = 22 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 7 cm (desni vol) in 7,5 cm (levi vol) / š med odprt. kamb = 12,5 cm (desni) in 13 cm (levi vol) / pr. odprt. za kambi = 2,8 cm T = 10,00 kg Jarem je bil prepoznan na fotografiji iz fototeke SEM, ki jo spremlja naslednji opis: "Lesen volovski jarem. Poslal mežnar v Toplem vrhu pri Čermošnjicah." Danes je naselje Topli Vrh, nemško Untertap(p)lwerch zapuščeno. Gre najverjetneje za dvojček (istega izdelovalca) jarma iz Dunajskega etnografskega muzeja, inv. št. 61.339, objavljenega v članku Marije Kundegraber (1966/67, str. 98). Primerek je ožgan po celi površini in krašen z navpičnimi nizi redko posejanih luskastih vrezov, ki delujejo pikčasto; gornji rob jarma in krone sta krašena s črtnimi vrezi. Spredaj na kroni - levo in desno od gožinega sedeža - je vrezana letnica 1888. Na hribcu vrezano navpično črto prekine trikotnik (morda hišno znamenje?). Zadaj sta levo in desno vrezani šestlistni oziroma šestkraki rozeti. Jarem je dobro ohranjen, a kambi manjkata. LES: nedognano klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022806 datacija: najverjetneje druga polovica 19. stoletja kraj: Dešeča vas, Dolenjska, SI kraj izdelave: Dešeča vas, Dolenjska, SI opis: 75. d = 112 cm / v sred. dela = 25 cm / g = 7,5 cm // v do notr. vrha ovratnika = 9 cm (levi vol) in 8,5 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = 17 cm // pr. odprtin za kambi = 3,3 cm T = 17,76 kg Jarem ima staro vhodno številko 108/1972, torej je bil pridobljen za muzej leta 1972. Lastnik in prodajalec Ciril Pucelj iz Dešeče vasi 24 pri Žužemberku je bil morda tudi njegov uporabnik, a verjetneje je bil uporabnik še njegov oče ali celo ded, saj je jarem bogato krašen (kakor so bili sicer krašeni sorodni primerki iz 19. stoletja). Primerek je skoraj povsem enako izdelan in krašen kakor kat. št. 74, EM 10678; le namesto šesterokrakih sta vrezani osmerokraki zvezdi, vrh krone pa je na sredini malce bolj zaokroženo oblikovan. Na enakih mestih so vidne tudi sledi črne in rdeče polihromacije. Jasno prepoznavna je roka istega izdelovalca. Oba konca ovratnikov sta odlomljena in močno okovana. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022843 datacija: 1947 kraj: SI opis: 124. š = 63 cm / g = 5,7 cm / v ovrat. = 4 cm / š med odprt. kambe = 10 cm // pr. odprt. za kambo = 3 cm T = 3,04 kg Enojni kambast vihrov jarem neznanega izvora in načina pridobitve. Gre za preprost primerek, izdelan iz naravne krivine, z ravnim gornjim delom ovratnika. Na sprednji strani zgoraj je vrezana letnica 1947. Na sredini gornjega dela ovratnika je pritrjen usnjen trakec z železnim zatičem za reguliranje višine kambe. V zanki levega okovanega konca jarmiča visi ojnica iz vrvi; ohranjen je tudi del podvratne verige. LES: bukovina (naravna krivina) klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007623 datacija: 1920 kraj: Podboršt, Dolenjska, SI opis: 133. d = 75 cm ( kalup ... cm) / š = 28 cm (kalup ... cm) / v = ... cm Desko s kalupom za krivljenje kamb oziroma "modu za kambe", kakor ga je označil njegov darovalec Gabriel Kastelic iz Podboršta 9, je leta 1950 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). Na leseni plošči pravokotne oblike (najverjetneje je bila ta narejena iz odslužene skrinje ali morda vrat) je pritrjen lesen kalup solzaste oblike. Okoli 3 do 4 cm od njegovega roba iz temeljne plošče štrlijo kratki leseni klini. Med rob in kline so pri izdelovanju kambe ukrivili ustrezno leseno palico. Zapis v inventarni knjigi sporoča, da je "modu za kambe" pred tridesetimi leti (torej leta 1920) naredil darovalec Gabriel Kastelic, roj. 1885. Kambe je delal iz kostanjevine. Ustrezno debelo kostanjevo palico je najprej dal v peč, iz katere so vzeli kruh. Tam je ostala okoli 10 do 15 minut, da se je les paril. Potem jo je zvil okoli kalupa in vse skupaj obesil na steno za štirinajst dni. Ko je imela končno obliko, jo je še obelil. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022850 kraj: SI opis: 98. š = 61 cm / g = 8 cm / v ovrat. = 16 cm / š med odprt. kambe = 19 cm // pr. odprt. za kambo = 3,5 (zgoraj) in 3,8 (spodaj) T = 3,56 kg Enojni kambast vihrov jarem z neznanim izvorom in načinom pridobitve. Njegovo preprosto, nekrašeno telo, ki je dokaj robustno, izdelano iz ploha, je zgoraj precej načeto. Oblikovno je primerek skorajda dvojček enojnega jarma iz Osojnika, iz zbirke Belokranjskega muzeja v Metliki. LES: orehovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009090 kraj: Hočevje, Dolenjska, SI opis: 76. d = 112 cm / v sred. dela = 25 cm / g = 8 cm // v do notr. vrha ovrat. = 13 cm (levi vol) in 12,5 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = 18 cm / pr. odprtin za kambi = 3,3 cm // v kambe leve živali 54 in desne 52 cm T = 15,96 kg Ta primerek dvojnega kambastega vihrovega jarma, z gožjo ali "jarmovko" in obema kambama, je bil za muzejsko zbirko kupljen od kmeta Antona Horvata, hišno ime "p'r Hrenovk", Hočevje 10 pri Krki na Dolenjskem. Leta 1960 ga je na Terenu 17 (Velike Lašče) pridobila ekipa Etnografskega muzeja. Gre za primerek z razgibano oblikovano krono z rogljičastim gožinim sedežem. Cel je bil ožgan, tako da na njegovi temni površini vrezano okrasje izraziteje izstopa. Menjavajo se luskasti vrezi, cikcakast ornament, luničasti vrezi, cvetlične vejice; po vsej kroni (in ena na sredini hribca gožinega sedeža) pa je v parih vrezanih več različnih rozet. Najpogostejše, z osmimi žarki ali kraki, izgledajo kakor zlitje crux quadrata in decussata. Krašen, "oštikan", je tudi gornji rob ovratnikov. Na hrbtni strani jarma, levo in desno od notranje odprtine za kambi, sta pribita ostanka usnjenega trakca za kambina zatiča (za katera sta ustrezno vdolbena zgornja dela ovratnikov ob odprtinah za kambi). Primerek je drugače dobro ohranjen, z obema kambama in gožjo (najverjetneje iz srobota), le zunanji del ovratnika levega vola je odlomljen. Počena je tudi kamba leve vprežne živali. LES: javorjevina; kambi iz drenovega lesa klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006491 kraj: Rožnik, Dolenjska, SI opis: 58. d = 104 cm / v sred. dela = 17 cm / g = 7,5 cm // v do vrha ovrat. = 12,5 cm / š med odprt. kamb = 20,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3 cm T = 10,40 kg Primerek so za muzejsko zbirko podarili v vasi Rožnik, na hišni številki 14. Leta 1948 ga je pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan). Prvotni zapis v inventarni knjigi ga omenja kot: "jarem, volovski, (...) z debelo 'jarmovko', pleteno iz srobota". Preprosto oblikovan kambast vihrov jarem s skromno krono nad rogljičastim gožinim sedežem je tik ob notranjih odprtinah za kambi utrjen s trakovoma iz debelejše železne pločevine, širokima 3 cm in debelima 3 mm. Obe zunanji in notranji odprtini za kambi imata na robovih odkrhnjen les. Konec ovratnika desnega vola je počen in utrjen s tanjšim pločevinastim trakom (širokim 1,2 cm), pribitim z žeblji. Malce dvignjeni del, ki sega levo in desno od gožinega sedeža, ima na gornjem robu, tik pred odprtino za kambo desnega vola, vrezan zaščitni Andrejev križ (crux decussata). Stičišče jarma z ojesom je posneto, najverjetneje zavoljo čim bolj ustreznega sedanja drugega. Primerek je drugače dobro ohranjen, a brez kamb. Manjka tudi v zapisu omenjena gož. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022819 kraj: Borovnica okolica, Notranjska, SI opis: 96. d = 106 cm / v sred. dela = 14,5 cm / g = ... // v do vrha ovrat. = 4 cm / š med odprt. kamb = 12,5 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 8,86 kg Nekrašen jarem enakega oblikovnega tipa kakor primerki od kat. št. 86 (EM 5857) dalje; neznanega krajevnega izvora. Primerek je leta 2007 v muzej prinesel rezbar in restavrator Dušan Tomšič iz Borovnice, ki naj bi ga dobil od sokrajana, kateremu naj bi bil visel nekje na steni, za okras. Jarem ima vrezan zaščitni crux decussata, najverjetneje na strani desne vprežne živali, tako kakor primerek s kat. št. 93, EM 22816. Obe zunanji odprtini za kambi sta spodaj odkrhnjeni, skupaj z delom ovratnikov (na obeh koncih), najverjetneje na hrbtni strani jarma, kar je kot posledica sile vleke bolj logično. Obrabljenost stičišča jarma z ojesom pa drugače to stran označuje kot prednjo. In močnejša obraba tega mesta na strani leve vprežne živali priča, da so na njeno stran prelagali gož ter ji s tem nalagali težje delo. Zaščitni križ pa je, kakor kaže, vendarle vrezan pred notranjo kambino odprtino desne živali. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022842 kraj: SI opis: 112. š = 63,5 cm / g = 9 cm / v ovrat. = 6 cm / š med odprt. kambe = 15 cm // pr. odprt. za kambo = 3,5 cm (leva 3,8 cm) T = 3,84 kg Primerek je neznanega krajevnega izvora in načina pridobitve. Po obliki mu je podoben; ima malce bolj razmaknjena vršička na levi in desni strani gornjih odprtin za kambo, drugače pa je preprosto izdelan. Spredaj je z železnim trakom okovan vzdolž celega telesa, zadaj le od obeh koncev do začetkov odprtin za kambo. Verižica z zatičem za reguliranje višine kambe je pritrjena zgoraj na sredini. Jarem ne izgleda prav dosti rabljen; ohranjeno ima podvratno železno verigo, "prusketno". LES: bukovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0007124 kraj: Blečji Vrh, Dolenjska, SI opis: 130. v = okoli 26-28 cm / š = okoli 13 cm / deb = okoli 2,5-4 cm Gož, "jarmovko iz prešičeve kože", je leta 1949 pridobila ekipa Etnografskega muzeja na Terenu 2 (Šmarje - Sap). Ta pripomoček za povezovanje jarma z ojesom pluga ali voza, narejen iz uvite, sukane živalske kože, je podaril Janez Vovk iz zaselka Blečji Vrh 3. klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0022807 datacija: 1883 kraj: Mala vas, Dolenjska, SI kraj izdelave: Mala vas, Dolenjska, SI opis: 78. d = 110 cm / v sred. dela = 21 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 8 cm (levi vol) in 7 cm (desni vol) / š med odprt. kamb = 17 cm / pr. odprtin za kambi = 3,3 cm T = 18,30 kg Jarem s staro vhodno številko 34/1971 je bil za muzej pridobljen leta 1971. Kupili so ga od Jožeta Babiča iz Male vasi 32, pri Vidmu (Dobrepolje). Primerek je enako oblikovan in krašen kakor sta jarma s kat. št. 77 (EM 9059) in kat. št. 76 (EM 9090); razlikujejo se le posamezni detajli ornamenta. Zelo verjetno gre za istega izdelovalca - mojstra, ki je bil znan preko meja svojega kraja. Pod hribcem gožinega sedeža je spredaj ne prav izrazito vrezana letnica 1883 in pod njo Kristusov monogram s križem na sredi (vrstni red inicialk je: H. I. S.). Zdi se, kakor da je lastnik volovske vprege na jarem, ki ga je kupil pri mojstru, naknadno vrezal omenjeno letnico in monogram. Oba jarmova ovratnika sta močno okovana oziroma utrjena (morda že pred začetkom rabe) z vzdolžnima železnima trakovoma spredaj in zadaj; desni je na koncu počen. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0005857 kraj: Velike Poljane, Dolenjska, SI opis: 86. d = 118 cm / v sred. dela = 14,5 cm / g = 8 cm // v do vrha ovrat. = 9 cm / š med odprt. kamb = 14 cm / pr. odprt. za kambi = 3,5 cm // v kamb = 58 in 60 cm T = 14,02 kg Ta preprost primerek je bil za muzej pridobljen leta 1947. Kupili so ga od Franca Pengova iz Velikih Poljan na Dolenjskem. Gre za kambast vihrov jarem oblikovnega tipa, razširjenega na delu Dolenjske, na Notranjskem in na delu Primorske, z nizko, komaj opazno krono, v kateri je na sredini izdolben gožin sedež v obliki črke U. Le-ta je v spodnjem delu, kadar je neobrabljen oziroma neoguljen od goži, skoraj pravokoten. Na hrbtni strani sta z žeblji pribita ostanka usnjenih trakcev za kambina zatiča. Pripadajoči kambi sta iz različnega lesa; ena je spodaj nalomljena oziroroma počena. LES: javorjevina; ena kamba najverjetneje iz vrbe klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0006500 kraj: Železnica, Dolenjska, SI opis: 89. d = 104 cm / v sred. dela = 17 cm / g = 6,5 cm // v do vrha ovrat. = 11,5 / š med odprt. kamb = 17 cm / pr. odprt. za kambi = 3,3 cm T = 9,84 kg Jarem je ekipi Etnografskega muzeja na Terenu 1 (Šentjurij - Škocjan) leta 1948 podarila Terezija Jeršin iz vasi Železnica. Primerek sodi v enak oblikovni tip kakor jarem s kat. št. 86, EM 5857. Je nekrašen. Del, kamor je podenj sedlo oje, je moral biti zelo obrabljen, saj je utrjen s pravokotno zaplato iz tanjše železne pločevine, pribito s številnimi žeblji. Mogoče je zaznati, da je oje ob nadaljnji rabi to pločevinasto zaplato bolj vdrlo na levi strani jarma oziroma na strani desnega vola. Ta stran ima krepko počen tudi zgornji del ovratnika. Obe zunanji odprtini za kambi sta na notranji strani odkrhnjeni. LES: najverjetneje lipovina klasifikacija: Oprema živine
	inventarna številka: 630:LJU;0009059 kraj: Hočevje, Dolenjska, SI opis: 77. d = 106 cm / v sred. dela = 19 cm / g = 8 cm // v do notr. vrha ovrat. = 11 cm / š med odprt. kamb = 16-18 cm / pr. odprtin za kambi = 3,3 cm T = 9,66 kg Tudi ta primerek je bil za zbirko pridobljen leta 1960, na Terenu 17 (Velike Lašče), v vasi Hočevje pri Krki na Dolenjskem. Ekipa Etnografskega muzeja ga je kupila od Matije Pajka, hišno ime "pri Strahu"(?), Hočevje 5. Tedaj je tam nastal tudi risan zapis z inv. št. 17/19, na katerem je nad jarmom mogoče prebrati, da je takšne primerke "delal Andrejk(?) iz Zag(?) okoli 1. svet. vojne". Čeprav gre za malo manjši kambast vihrov jarem kakor je kat. št. 76, EM 9090, ga je tako po obliki kakor po rezljanem okrasju mogoče prepoznati kot izdelek istega mojstra. Ob nakupu je bil brez kamb in goži, drugače tudi zanj glede oblike in "oštikanja" velja opis jarma s kat št. 76. Obe zunanji odprtini za kambi sta odkrhnjeni. Na levi strani, kjer je bila poškodba večja, je jarem restavriran. LES: javorjevina klasifikacija: Oprema živine