Slovenski etnografski muzej

From 
6. December 2007
TO 
31. January 2008

Zgodbe iz dvorišča

6. december 2007 - januar 2008 (gostujoča razstava)

Igre in igrače so kreativni predmeti, ki nam krajšajo čas, vzpodbujajo delovanje sivih celic in brskanje po spominih iz otroštva.

Pri oblikovanju razstave smo se omejili na lesene igrače in igre. Pripravili smo izbor tistih, ki imajo bogato zgodovino in so narejene iz naravnega materiala - lesa. Različne vrste lesa ponujajo mnogo možnosti za oblikovanje in izdelavo igrač. Oblikovalci smo črpali snov in ideje iz slovenske zakladnice iger in igrač, predvsem tistih, ki smo jih našli v SEM arhivih. Že obstojecim igračam smo dodali oblikovalske elemente, vizualno moderne nadgradnje, ali jih povečali, pomanjšali, na novo oblikovali, razširili njihovo uporabnost oz. jim dodali nove "igrarijske" oblikovne ali vsebinske razsežnosti. Včasih je bila igra ali igrača zgolj izhodiščni navdih... Tako smo vstopili na pot novi dimenziji kulturne dediščine, ki se v obeh smereh povezuje z novimi oblikovalskimi pristopi in praksami in področje oblikovanja tako tudi oplaja. Ker se gre v prvi vrsti za poskus povezovanja teh dveh področij, je rezultat šele začetek pravega raziskovanja tega ljubkega, vedno navdihujočega področja igrač in iger.

Igrače so predmeti z vzgojno funkcijo za igranje, za vse starosti, za deklice in dečke ter za gospe in gospode. So izreden vir za preučevanje razvoja kulture, vzgoje, izobraževanja, industrije,... Čas nam krajšajo na dvorišču, v parku, v zaprtih prostorih, kjerkoli in kadarkoli si zaželimo igrati. Igrače pri odraslih zbudijo spomin in nostalgijo na otroška leta, ko so jim igrače pomenile veselje in tolažbo. "Igra navdušuje svetove in se ne meni za kulturne in jezikovne meje." (Grunfeld 1993: 9) Igrače in igre izvirajo že od začetka človeštva. Skozi zgodovino se niso dosti spreminjale. Za razliko gre predvsem v materialih in tehnikah izdelave. Prve igrače so bile narejene iz naravnih materialov: les, glina, kamen, kosti. Razlike med igračami podeželskih in mestnih otrok so bile v preteklosti (vse do konca 2. sv. vojne) zelo velike. Les kot naravni in lahko dostopen material so izkoristili tako otroci kot tudi odrasli, saj so si igrače lahko izdelali kar sami. Tudi obrtniki (mizarji, kolarji, sodarji) so občasno izdelali kakšno igračo ali pohištveni kos posebej za otroke. Lesene igrače so potujoči krošnjarji prodajali na sejmih. Predvsem v 19. stoletju so v mestnih trgovinah in na sejmih skozi vse leto prodajali t.i. nürnberško robo: lesene stružene igrače, ki so bile večinoma pobarvane. Kljub poplavi igrač iz različnih materialov in vseh koncev sveta, ki nam jih ponuja tržišče, so se lesene igrače obdržale do danes in so še vedno izredno priljubljene.