Dejansko je upodobljen prizor iz posvetne zgodbe o Genovefi Brabantski, ki ni bila svetnica.Bila je žena triarskega grofa Siegfrida; ko gre ta v vojno, jo zaupa v varstvo vitezu, ta pa jo hoče zapeljati, vendar mu ne uspe. Genovefa rodi grofovega sina, maščevalni vitez mu sporoči, da je bila nezvesta. Grof ukaže, naj jo umore u gozdu; hlapcu se zasmili in je ne ubije. Genovefa z otrokom v gozdu in votlini preživi, ker ju hrani košuta. Po sedmih letih pride Siegfried z vojne, gre na lov in zasleduje prav to košuto, ki ga pripelje do Genovefe; grof spozna svojega sina in Genovefino nedolžnost. Med preprostim prebivalstvom niso ločevali med svetniško in posvetno legendo in največkrat tudi ne med zelo čaščeno sv. Genovefo iz Nanterra, zavetnico Pariza, in Genovefo, hčerjo Brabantskega vojvode. Obe sta sta jim pomenili svetnico; prizor najdene Genovefe Brabantske je bil zelo priljubljen na slikah na steklo, ki so prvotno tudi rabile za podlago za slikarije na končnice. Datacija: konec 19. ali začetek 20. stol.
Slovenski etnografski muzej
Panjske končnice / 630:LJU;0000117
Zbirka
Panjske končnice
630:LJU;0000117
Klasifikacija
Panjska končnicaLokacija
SIDatum
Kraj izdelave
SIAvtorske pravice
Pri uporabi vsebin, objavljenih na spletni strani SEM, morajo uporabniki upoštevati določila Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Za dodatne informacije in pogoje uporabe se obrnite za dokumentarno gradivo na miha.spicek@etno-muzej.siin filmsko na nadja.valentincic@etno-muzej.si