Slovenski etnografski muzej

Jarmi / SEM:;0006798

Zbirka 
Jarmi
SEM:;0006798
Avtor 
Klasifikacija 
Oprema živine
Lokacija 
Kal - Koritnica
Datum 
1850
Geolokacija 
46.3367N 13.5784E

2. d = 100,5 cm // š ovratnikov = 23 cm / v na sredi ovratnikov = 10,5 cm // g ovratnikov = 9 cm (levi), 10 cm (desni) T ižesa = 3,92 kg // T členaste železne goži = 1,74 kg Ovratnikast zatilni jarem je leta 1952, na Terenu 8 (Trenta), pridobila ekipa Etnografskega muzeja. Skupaj s členasto železno gožjo, "črčo" EM 6799, in eno blazino, "pouštrom" EM 6800, ju je muzeju podaril Franc Mlekuž, hišno ime "pri Špiku", Koritnica 26. Prvotni zapis v inventarni knjigi pravi, da so igo uporabljali za vprego volov ali krav. Splošno naj bi bili takšni zatilni jarmi v rabi do prve svetovne vojne in pri posameznih kmetih še do druge svetovne vojne. Igo ima na sprednji strani vrezano (ne najbolje vidno) letnico 1850. Gožin sedež je okovan; tvorita ga dva vstavljena debelejša železna nastavka, "cveka", in na sredini železna zanka, "rinka". Globina skledičastih ovratnikov se razlikuje - leva žival je imela širšega. Očitno je bil levi, priročni vol močnejši, tisti, kateremu so "naložili"; saj o tem pričajo tudi sledi rabe na spodnjem okovanem delu ižesa, ki ni samo zlizan, temveč je dobesedno vdrt od sredine proti levemu volu. Zlizan je tudi les na zadnji strani in vdrt je sprednji železen trak. Slednji je na igo pribit s tremi kovanimi žeblji, spodnji s štirimi, gornji trak okovanega gožinega sedeža pa z dvema žebljema. Na zadnji strani ižesa je z žeblji pritrjen le še en usnjen trak (od dveh; dolg 218 cm, širok, 1,8 cm) oziroma jermen za privezovanje zatilnega jarma okoli rogov na volovske glave. Igo je dobro ohranjen, le njegov skrajni desni del je za nekaj centimetrov odlomljen. LES: javorjevina