Pokrajina

Na fotografijah pokrajine je vidna zasnova posameznih vasi. Večina fotografij je posnetih tako, da je v osrednjem delu vidna cerkev, gore ali pa je naselje posneto s ptičje perspektive.

Stavbarstvo

Na fotografijah iz 50. in 60. let 20. stoletja prevladujejo stanovanjske hiše majhnih, srednjih in velikih kmetov ter kajžarjev. Zanimivo je, da je zelo malo fotografij preživitkarskih hiš, ki so bile na Koroškem sicer zelo pogoste.
V 30. letih 20. stoletja je posnetih tudi nekaj fotografij grajske arhitekture (grad Humberk v Rožu, avtor: Josip Šašel), cerkvene arhitekture v 50. letih (Boris Orel) in 60. letih ( avtor: Gorazd Makarovič), ter fotografij znamenj in kapelic v 30. letih 20. Stoletja (avtor: Josip Šašel), v 50. letih (avtor: Jernej Šušteršič), v 60. letih (avtor: Boris Kuhar).

Notranja oprema in bivalna kultura

Od notranje opreme so v 50. in 60. letih fotografirali kolovrate, stole, omare, poslikane skrinje, ki so bile najpomembnejši kos nevestine bale in so pogosto prehajale iz roda v rod.

Kultura gospodarskih načinov

Med fotografijami z začetka 60. let 20. stoletja, ki so jih posneli posamezni kustosi, prevladujejo fotografije ornega orodja (plugi in rala), ker je v skladu z raziskovalnimi prizadevanji tedanjega časa. Plugi in rala je fotografiral predvsem Boris Orel in sicer zelo sistematično, vsako orno orodje z več zornih kotov, fotografiral je tudi posamezne dele, predvsem lemež, lemežke in načini za uravnavanje globine oranja.
Med fotografiranim orodjem in pripomočki se pogosto na fotografijah iz 50. In 60. let pojavljajo tudi trlice tako enojne kot tudi dvojne.
Nekaj fotografij različnega orodja so posneli pri posameznih družinah, na primer pri družini Krieglu iz Zahomca v Ziljski dolini. V letih 2005, 2006 sta evidentirali premično družinsko dediščino etnologinji mag. Uši Sereinig, sodelavka Narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in mag. Polona Sketelj, kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Obrt in trgovina

Vsebinski sklop je razen s posameznimi fotografijami članov študentski ekip (leto 1951) in individualnih raziskovalcev (Josip Šašel, 1935, 1936, Srečo Kolar, 1970) zelo slabo pokrit. Prevladujejo fotografije polizdelkov, izdelkov, orodja in pripomočkov za izdelovanje ter posameznih prostorov in stavb, kjer so opravljali svojo dejavnost. Le redko so na fotografijah prikazani obrtniki ali drugi posamezniki pri delu.

Transport in promet

V času študentskih ekip v 50. letih 20. stoletja so fotografirali predvsem vozove in fotografije opremili z natančnimi opisi in podatki, celo o njihovih izdelovalcih. Tako na fotografijah zasledimo od preprostih gar do pletenih košev za voz in sicer tudi domače izdelave.
Prav tako so bili pozorni na čolne, brode, ki so jih uporabljali v posameznih vaseh ob reki Dravi za prevoz ljudi, pa tudi za ribolov. Do 60. let 20. stoletja, ko so zgradili mostove, je bil zelo pomemben poklic brodarja. Prav zato je tudi v družinskih arhivih veliko fotografije »brodov«.

Ljudska umetnost

Med redkimi fotografijami s področja ljudske umetnosti prevladujejo fotografije plastik, votivnih podob (ex voto) in oltarčkov. Večina tovrstnih fotografij je nastala v 50. letih 20. stoletja

Oblačilna kultura

Zelo malo fotografij je bilo v 50. In 60. letih posnetih z namenom evidentiranja oblačilnega videza. Najpogosteje so bili pozorni na oblačilni videz deklet, oblečenih v nošo ob žegnu na Zilji. Nekaj je tudi fotografij posameznih oblačilnih kosov, predvsem pokrival. Niso pa bili pozorni na vsakdanji oblačilni videz, čeprav ga lahko razberemo s fotografij, posnetih sicer za druge namene (npr. evidentiranje posameznih opravil…)

Šege in navade letnih časov

Med fotografijami, ki so nastale v času terenskih raziskav študentskih ekip pod vodstvom Jerneja Šušteršiča v 50. letih 20. Stoletja, zasledimo zlasti fotografije ziljskega žegna in štehvanja.
Ziljski žegen, v Podjuni in spodnjem Rožu žegnanje, v zgornjem Rožu, rožanskih Gurah in okolici Baškega jezera semènj, je bil pomembnejši praznik v letnem koledarju. Datum je sovpadal z datumom godovanja zavetnika cerkve (patrocinij) oziroma z datumom posvetitve cerkve. Ponekod imajo prav zato dva semnja/žegna/žegnja-velikega im malega. Ta dan je še danes namenjen srečanju sorodnikov, ki jim domači po maši povabijo domov in jim postrežejo z za to priložnost značilno hrano (kislo juho, polnjeno pečenko, pogačo). Med fotografijami iz 50. in 60. let, ki jih hrani dokumentacija SEM, ni fotografij podjunskega ali rožanskega žegnanja oziroma semnja. Na novejših fotografijah pa zasledimo tudi posnetke podjunskega in rožanskega žegnjanja in semnja.
Prav tako so na novejših fotografijah prikazane nekatere druge osrednje šege in navade, posnete sistematično skozi celoten letni koledar, zlasti v povezavi s posameznimi krajevnimi raziskavami.

Šege in navade življenskega cikla

Med šegami in navadami življenjskega kroga je največ raziskovalcev v 40., 50. in 60. letih evidentiralo in fotografiralo ženitovanjske šege in navade ter šege in navade ob smrti. V preteklosti so fotografirali predvsem izbrane prizore ženitovanjskega in pogrebnega dogajanje, v zadnjih tridesetih letih pa so kustosi SEM sistematično fotografirali celoten potek ženitovanja in pogreba, zlasti v povezavi z raziskavami posameznih krajev na južnem Koroškem.

Družina

V dokumentaciji Slovenskega etnografskega muzeja so fotografije družin, ki so bile pridobljene med posameznimi terenskimi raziskavami iz zasebnih družinskih arhivov. Nekaj je originalnih fotografij, večinoma pa hranimo reprodukcije originalnih fotografij. Večina družinskih fotografij je iz 40., 50. In 60. let 20. stoletja. Člani razširjenih družin so najpogosteje fotografirani na prostem pred domačimi hišami, nekaj redkih fotografij prikazuje družinske člane pri delu.

Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja


Avtorica razstave: Polona Sketelj
Tehnična zasnova, oblikovanje in realizacija razstave: Jure Rus
Izbor predmetov in komentarji k predmetom: mag. Andrej Dular, Barbara Sosič, dr. Bojana Rogelj Škafar, dr. Janja Žagar.
Izbor fotografij: mag. Polona Sketelj
Avtorji fotografij: Srečo Kolar, Boris Kuhar, Gorazd Makarovič, Boris Orel, Hanzi Reichmann, Josip Šašel, Jernej Šušteršič, Polona Sketelj, arhiv starih fotografij. Fotografije so iz Dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja. Sodelavec: Miha Špiček
Komentarji k fotografijam: Kustosi SEM
Slovenski etnografski muzej, december 2017