yo domolo.
album_AED81C99_85AF_E787_41D1_AE84AB6B249D.label = Turška podkev.
album_AED81C99_85AF_E787_41D1_AE84AB6B249D_0.label = Turška podkev.
album_F355EDC4_9335_A01C_41B2_83F94E307F6F.label = Usnjena torbica napolnjena s slamo ima nasite bele kavrije, ki z leskom odbijajo nevidne zle sile.
album_F355EDC4_9335_A01C_41B2_83F94E307F6F_0.label = Usnjena torbica napolnjena s slamo ima nasite bele kavrije, ki z leskom odbijajo nevidne zle sile.
album_59A668D7_43FB_4156_41CF_6F98CF2A8FFB.label = Usnjeni jahalni škornji.
album_59A668D7_43FB_4156_41CF_6F98CF2A8FFB_0.label = Usnjeni jahalni škornji.
album_928F556A_AA82_0298_41DA_D94E1AFF06AD.label = Velika planina se je nekoč imenovala Velika konjska planina (nem. Die gross ross Alben, 1539).
album_928F556A_AA82_0298_41DA_D94E1AFF06AD_0.label = Velika planina se je nekoč imenovala Velika konjska planina (nem. Die gross ross Alben, 1539).
album_B42D939D_8305_6155_41DB_4C46CACE692A.label = Vesternsko sedlo
album_B42D939D_8305_6155_41DB_4C46CACE692A_0.label = Vesternsko sedlo.
Posebnost sedla je sprednji rog za laso, s katerim lovijo živino.
album_AF53815A_830D_61DF_41CA_6E6FFA3AAC37.label = Voščena figura sv. Martina
album_AF53815A_830D_61DF_41CA_6E6FFA3AAC37_0.label = Voščena figura sv. Martina na konju sodi med edinstvene ohranjene primere iz samostanskih delavnic v Evropi.
panorama_65AF7305_2817_AECE_41B3_8FD22825BAAE.label = pano-01
panorama_60BD25AF_2817_55DA_41B1_0778EF8E3EF0.label = pano-02
panorama_60CA97E0_2817_7546_41C0_2EFFE1CABF0C.label = pano-03
panorama_611E8A23_2817_5ECA_41C0_2DD45DEBF7B8.label = pano-04
panorama_610A1C75_2814_BB4E_41C2_4B6D24FE2728.label = pano-05
panorama_6135DEFB_2814_D73A_41B5_A3BFDD797068.label = pano-06
panorama_6135834D_2814_ED5E_41B4_E3B427E6E986.label = pano-07
panorama_610A65C3_2814_B54A_41B9_460A412ECA31.label = pano-08
panorama_610A17F4_2815_554E_41B9_9708E8195879.label = pano-09
panorama_610AB9F3_2815_7D4A_41C2_96622AB4B7BE.label = pano-11
panorama_3D51BD1C_2F98_C7BC_41C5_917B8F02FA84.label = pano-12
panorama_3EE55EE7_2F98_C28C_4183_D841782A5D8E.label = pano-13
panorama_3EE36F2F_2F98_C39C_41A1_5127C27C1831.label = pano-14
panorama_3EE28FB9_2F98_C284_41B5_639B7CEE8548.label = pano-15
panorama_3EE3A098_2F98_5E84_41A1_F7BB1A5B3390.label = pano-16
panorama_3EE3A196_2F98_7E8C_41AF_4D205821F3BD.label = pano-17
panorama_3EE3B415_2F99_C58C_41B9_181B9A674EB5.label = pano-18
panorama_3EE3F3AA_2F99_C284_41BE_4DACDDEF2099.label = pano-19
panorama_3EE3F2AB_2F98_4284_41A6_42F290DEFFF1.label = pano-20
panorama_21DF5D5F_3370_2E8B_41B5_4F7C2FDF78DA.label = pano-21
panorama_212A2FD0_3370_6995_41A7_C7ED9967E94D.label = pano-22
panorama_2128B0D1_3370_5797_419F_B9FC7908E7AB.label = pano-23
panorama_2D711814_39C8_08F7_41C0_50AF8B13F3C7.label = pano-24
panorama_2D798D1A_39C8_08F3_41C9_DBFD29F21FD1.label = pano-25
panorama_2D6E0812_39D8_08F3_41A8_B621A7FDEC57.label = pano-27
panorama_2D68C3A5_39D8_7FD1_41BE_E6D696614C45.label = pano-28
panorama_2CE84143_39D8_1B51_41CB_F18EA7C3BD56.label = pano-29
panorama_2D9FE29B_39D8_F9F1_41A7_D1CFC2B6DCFF.label = pano-30
panorama_5BE50A6E_438C_8E89_41B6_3AAABB650EB3.label = pano-31
panorama_55C57C8F_438C_8B87_41C9_8DBEB9187512.label = pano-32
panorama_55C8DDF5_438C_859B_41B8_6F33899D00ED.label = pano-34
panorama_55C89F07_438C_8687_41B1_6FCC8D19B0F0.label = pano-35
panorama_55C8D00A_438C_9A89_41C5_36D0D920614C.label = pano-36
panorama_55C830E8_438C_7B89_41A0_A976106651B8.label = pano-37
panorama_55C82172_438F_9A99_41C2_A266E730F50E.label = pano-38
panorama_5B00E2A6_489D_15CF_41D1_0A323203245C.label = pano-40
panorama_5B892451_489D_7D45_41A5_5D395538F927.label = pano-41
panorama_5B88C51F_489D_1CFD_41CC_397529A82E4F.label = pano-42
panorama_5B88B631_489D_3CC5_41CD_07C5EAB9B99D.label = pano-43
panorama_5B88C70F_489D_1CDD_4191_445491CBFE5E.label = pano-44
map_E1DF5671_FD03_9882_41D9_1DD147904931.label = pritlicje-svetikonji
map_085C4673_31F3_75AB_41BA_D89D3F055699.label = pritlicje-svetikonji_mobile
album_A498F903_C4FA_CE1A_41CC_ACF424AF018A_0.label = Štirje apokaliptični jezdeci.
album_A498F903_C4FA_CE1A_41CC_ACF424AF018A.label = Štirje apokaliptični jezdeci.
album_C06F2F73_85A2_228B_41B7_A25261FB7FB2_0.label = Železna brzda
album_C06F2F73_85A2_228B_41B7_A25261FB7FB2.label = Železna brzda
### Video
videolevel_0FD21D7C_2662_5B88_4190_056F60D7F422.posterURL = media/video_6B4B91E2_447B_436E_41B4_4CB1692A841C_poster_sl-SI.jpg
videolevel_0FD21D7C_2662_5B88_4190_056F60D7F422.url = media/video_6B4B91E2_447B_436E_41B4_4CB1692A841C_sl-SI.mp4
### Video Subtitles
## Right Click Menu
### Text
PlayerMenuItem_3C32367D_2666_C988_41A4_65D3BB917D88.label = 360PANO.SI
## Skin
### Button
Button_73F2E20E_48E7_14DF_41D1_D69BC3F1C41A.label = EN
Button_73F2E20E_48E7_14DF_41D1_D69BC3F1C41A_mobile.label = EN
Button_7344E634_48EB_1CC3_41D1_283F434B5005.label = KONTAKT
Button_7344E634_48EB_1CC3_41D1_283F434B5005_mobile.label = KONTAKT
Button_737A90EC_48EB_1543_41C2_453F5EAEDF2C_mobile.label = LOKACIJA
Button_737A90EC_48EB_1543_41C2_453F5EAEDF2C.label = LOKACIJA
Button_73171E86_48EB_0DCC_41D2_CE30B60C6B51_mobile.label = NAČRT PROSTORA
Button_73171E86_48EB_0DCC_41D2_CE30B60C6B51.label = NAČRT PROSTORA
Button_7321D0F4_48ED_3543_4199_CF62B36157F5.label = O RAZSTAVI
Button_7321D0F4_48ED_3543_4199_CF62B36157F5_mobile.label = O RAZSTAVI
Button_0DD31C09_48FD_0CC5_41C4_D90DAE80D823.label = PANORAMSKI POSNETKI
Button_0DD31C09_48FD_0CC5_41C4_D90DAE80D823_mobile.label = PANORAMSKI POSNETKI
Button_0C934AF9_48E4_F545_41CA_AE08A12C7EFA.label = SI
Button_0C934AF9_48E4_F545_41CA_AE08A12C7EFA_mobile.label = SI
### Image
Image_17C95822_5321_5089_41BE_2FCAB4CAE8F9_mobile.url = skin/Image_17C95822_5321_5089_41BE_2FCAB4CAE8F9_mobile_sl-SI.png
Image_17C95822_5321_5089_41BE_2FCAB4CAE8F9.url = skin/Image_17C95822_5321_5089_41BE_2FCAB4CAE8F9_sl-SI.png
Image_1AC2CA57_2CC5_83F4_41A4_6E935BD47283.url = skin/Image_1AC2CA57_2CC5_83F4_41A4_6E935BD47283_sl-SI.png
Image_1C597FD4_3F8F_1466_41CB_30B174D09F3F_mobile.url = skin/Image_1C597FD4_3F8F_1466_41CB_30B174D09F3F_mobile_sl-SI.png
Image_1C597FD4_3F8F_1466_41CB_30B174D09F3F.url = skin/Image_1C597FD4_3F8F_1466_41CB_30B174D09F3F_sl-SI.png
Image_51F65A50_4E06_0399_41D2_CCEAEE657582_mobile.url = skin/Image_51F65A50_4E06_0399_41D2_CCEAEE657582_mobile_sl-SI.jpg
Image_51F65A50_4E06_0399_41D2_CCEAEE657582.url = skin/Image_51F65A50_4E06_0399_41D2_CCEAEE657582_sl-SI.jpg
Image_55390BD5_4DFA_009B_41CB_E46AD10C7385_mobile.url = skin/Image_55390BD5_4DFA_009B_41CB_E46AD10C7385_mobile_sl-SI.png
Image_55390BD5_4DFA_009B_41CB_E46AD10C7385.url = skin/Image_55390BD5_4DFA_009B_41CB_E46AD10C7385_sl-SI.png
Image_55391BD5_4DFA_009B_41CD_0D9091C67A2F_mobile.url = skin/Image_55391BD5_4DFA_009B_41CD_0D9091C67A2F_mobile_sl-SI.png
Image_55391BD5_4DFA_009B_41CD_0D9091C67A2F.url = skin/Image_55391BD5_4DFA_009B_41CD_0D9091C67A2F_sl-SI.png
Image_55396BD5_4DFA_009B_41CB_FFC440CC4FFE_mobile.url = skin/Image_55396BD5_4DFA_009B_41CB_FFC440CC4FFE_mobile_sl-SI.png
Image_55396BD5_4DFA_009B_41CB_FFC440CC4FFE.url = skin/Image_55396BD5_4DFA_009B_41CB_FFC440CC4FFE_sl-SI.png
Image_6ED6E1DF_531F_33B7_41D1_37DB605D9704_mobile.url = skin/Image_6ED6E1DF_531F_33B7_41D1_37DB605D9704_mobile_sl-SI.png
Image_6ED6E1DF_531F_33B7_41D1_37DB605D9704.url = skin/Image_6ED6E1DF_531F_33B7_41D1_37DB605D9704_sl-SI.png
Image_73E65BD4_48E5_0B43_41B1_25F310E6B447_mobile.url = skin/Image_73E65BD4_48E5_0B43_41B1_25F310E6B447_mobile_sl-SI.png
Image_73E65BD4_48E5_0B43_41B1_25F310E6B447.url = skin/Image_73E65BD4_48E5_0B43_41B1_25F310E6B447_sl-SI.png
Image_8A5CDC17_B8F1_CE7E_41C8_E287DADD6BC5_mobile.url = skin/Image_8A5CDC17_B8F1_CE7E_41C8_E287DADD6BC5_mobile_sl-SI.png
Image_8A5CDC17_B8F1_CE7E_41C8_E287DADD6BC5.url = skin/Image_8A5CDC17_B8F1_CE7E_41C8_E287DADD6BC5_sl-SI.png
Image_8DF501DF_B8F2_B9EE_41B7_05617A2BF04A_mobile.url = skin/Image_8DF501DF_B8F2_B9EE_41B7_05617A2BF04A_mobile_sl-SI.png
Image_8DF501DF_B8F2_B9EE_41B7_05617A2BF04A.url = skin/Image_8DF501DF_B8F2_B9EE_41B7_05617A2BF04A_sl-SI.png
Image_97030669_B8D2_BAD2_41E2_CCD6E285EDBA_mobile.url = skin/Image_97030669_B8D2_BAD2_41E2_CCD6E285EDBA_mobile_sl-SI.png
Image_97030669_B8D2_BAD2_41E2_CCD6E285EDBA.url = skin/Image_97030669_B8D2_BAD2_41E2_CCD6E285EDBA_sl-SI.png
Image_A2BC8E66_C1BA_FB4F_41B0_17DA628EE9D8_mobile.url = skin/Image_A2BC8E66_C1BA_FB4F_41B0_17DA628EE9D8_mobile_sl-SI.png
Image_A2BC8E66_C1BA_FB4F_41B0_17DA628EE9D8.url = skin/Image_A2BC8E66_C1BA_FB4F_41B0_17DA628EE9D8_sl-SI.png
Image_A3AFC835_B831_D6B2_41E2_841CCE9A03A1_mobile.url = skin/Image_A3AFC835_B831_D6B2_41E2_841CCE9A03A1_mobile_sl-SI.png
Image_A3AFC835_B831_D6B2_41E2_841CCE9A03A1.url = skin/Image_A3AFC835_B831_D6B2_41E2_841CCE9A03A1_sl-SI.png
Image_A6498849_B82E_56D2_41B5_A1EB6FD9FB97_mobile.url = skin/Image_A6498849_B82E_56D2_41B5_A1EB6FD9FB97_mobile_sl-SI.png
Image_A6498849_B82E_56D2_41B5_A1EB6FD9FB97.url = skin/Image_A6498849_B82E_56D2_41B5_A1EB6FD9FB97_sl-SI.png
Image_AC53564A_C1B5_6B47_41E3_84D0AF09E00C_mobile.url = skin/Image_AC53564A_C1B5_6B47_41E3_84D0AF09E00C_mobile_sl-SI.png
Image_AC53564A_C1B5_6B47_41E3_84D0AF09E00C.url = skin/Image_AC53564A_C1B5_6B47_41E3_84D0AF09E00C_sl-SI.png
Image_AF8871B9_C1B5_29C5_41D4_F55B0439B2A7_mobile.url = skin/Image_AF8871B9_C1B5_29C5_41D4_F55B0439B2A7_mobile_sl-SI.png
Image_AF8871B9_C1B5_29C5_41D4_F55B0439B2A7.url = skin/Image_AF8871B9_C1B5_29C5_41D4_F55B0439B2A7_sl-SI.png
Image_CBF66C60_D6F8_0F53_41D9_7EFEE5F67147_mobile.url = skin/Image_CBF66C60_D6F8_0F53_41D9_7EFEE5F67147_mobile_sl-SI.png
Image_CBF66C60_D6F8_0F53_41D9_7EFEE5F67147.url = skin/Image_CBF66C60_D6F8_0F53_41D9_7EFEE5F67147_sl-SI.png
Image_D27CE239_CEFA_942E_41DD_9A2A102514CD_mobile.url = skin/Image_D27CE239_CEFA_942E_41DD_9A2A102514CD_mobile_sl-SI.png
Image_D27CE239_CEFA_942E_41DD_9A2A102514CD.url = skin/Image_D27CE239_CEFA_942E_41DD_9A2A102514CD_sl-SI.png
Image_E04698B1_CF5B_E7C5_41E8_B72A41033ADC_mobile.url = skin/Image_E04698B1_CF5B_E7C5_41E8_B72A41033ADC_mobile_sl-SI.png
Image_E04698B1_CF5B_E7C5_41E8_B72A41033ADC.url = skin/Image_E04698B1_CF5B_E7C5_41E8_B72A41033ADC_sl-SI.png
Image_E2206144_C0CD_6943_419D_5C42AA207952_mobile.url = skin/Image_E2206144_C0CD_6943_419D_5C42AA207952_mobile_sl-SI.png
Image_E2206144_C0CD_6943_419D_5C42AA207952.url = skin/Image_E2206144_C0CD_6943_419D_5C42AA207952_sl-SI.png
Image_E2507502_C0CD_2EC7_41E4_29CEFB6B9654_mobile.url = skin/Image_E2507502_C0CD_2EC7_41E4_29CEFB6B9654_mobile_sl-SI.png
Image_E2507502_C0CD_2EC7_41E4_29CEFB6B9654.url = skin/Image_E2507502_C0CD_2EC7_41E4_29CEFB6B9654_sl-SI.png
Image_E31B51A7_C0FB_69CD_41E8_B2C82A0C60BE_mobile.url = skin/Image_E31B51A7_C0FB_69CD_41E8_B2C82A0C60BE_mobile_sl-SI.png
Image_E31B51A7_C0FB_69CD_41E8_B2C82A0C60BE.url = skin/Image_E31B51A7_C0FB_69CD_41E8_B2C82A0C60BE_sl-SI.png
Image_E34BDCFD_C0FA_DF3D_41CF_0B61A0BCC318_mobile.url = skin/Image_E34BDCFD_C0FA_DF3D_41CF_0B61A0BCC318_mobile_sl-SI.png
Image_E34BDCFD_C0FA_DF3D_41CF_0B61A0BCC318.url = skin/Image_E34BDCFD_C0FA_DF3D_41CF_0B61A0BCC318_sl-SI.png
Image_E370FCEB_C0CA_FF45_41CF_8B5F4335A53D_mobile.url = skin/Image_E370FCEB_C0CA_FF45_41CF_8B5F4335A53D_mobile_sl-SI.png
Image_E370FCEB_C0CA_FF45_41CF_8B5F4335A53D.url = skin/Image_E370FCEB_C0CA_FF45_41CF_8B5F4335A53D_sl-SI.png
Image_E44263EF_C355_295D_41E0_009311FFFC27_mobile.url = skin/Image_E44263EF_C355_295D_41E0_009311FFFC27_mobile_sl-SI.png
Image_E44263EF_C355_295D_41E0_009311FFFC27.url = skin/Image_E44263EF_C355_295D_41E0_009311FFFC27_sl-SI.png
Image_E5ECBE21_C0B5_3AC5_41C2_C9B5FB5B9A86_mobile.url = skin/Image_E5ECBE21_C0B5_3AC5_41C2_C9B5FB5B9A86_mobile_sl-SI.png
Image_E5ECBE21_C0B5_3AC5_41C2_C9B5FB5B9A86.url = skin/Image_E5ECBE21_C0B5_3AC5_41C2_C9B5FB5B9A86_sl-SI.png
Image_E7B0A814_C35D_66C3_41B9_229BA8820F81_mobile.url = skin/Image_E7B0A814_C35D_66C3_41B9_229BA8820F81_mobile_sl-SI.png
Image_E7B0A814_C35D_66C3_41B9_229BA8820F81.url = skin/Image_E7B0A814_C35D_66C3_41B9_229BA8820F81_sl-SI.png
Image_E7DF6E7B_CF3E_AC22_41E4_A4011979890F_mobile.url = skin/Image_E7DF6E7B_CF3E_AC22_41E4_A4011979890F_mobile_sl-SI.png
Image_E7DF6E7B_CF3E_AC22_41E4_A4011979890F.url = skin/Image_E7DF6E7B_CF3E_AC22_41E4_A4011979890F_sl-SI.png
Image_E9F36B71_B872_4AB2_41DA_6D490C875AE4_mobile.url = skin/Image_E9F36B71_B872_4AB2_41DA_6D490C875AE4_mobile_sl-SI.png
Image_E9F36B71_B872_4AB2_41DA_6D490C875AE4.url = skin/Image_E9F36B71_B872_4AB2_41DA_6D490C875AE4_sl-SI.png
Image_EF5A0C43_CEEB_6C62_41E8_EE12D5022555_mobile.url = skin/Image_EF5A0C43_CEEB_6C62_41E8_EE12D5022555_mobile_sl-SI.png
Image_EF5A0C43_CEEB_6C62_41E8_EE12D5022555.url = skin/Image_EF5A0C43_CEEB_6C62_41E8_EE12D5022555_sl-SI.png
Image_F2C4B435_B853_BEB2_41E3_8085C9293A36_mobile.url = skin/Image_F2C4B435_B853_BEB2_41E3_8085C9293A36_mobile_sl-SI.png
Image_F2C4B435_B853_BEB2_41E3_8085C9293A36.url = skin/Image_F2C4B435_B853_BEB2_41E3_8085C9293A36_sl-SI.png
Image_F5426EC8_B852_4BD2_41BF_4637CD3A3512_mobile.url = skin/Image_F5426EC8_B852_4BD2_41BF_4637CD3A3512_mobile_sl-SI.png
Image_F5426EC8_B852_4BD2_41BF_4637CD3A3512.url = skin/Image_F5426EC8_B852_4BD2_41BF_4637CD3A3512_sl-SI.png
Image_F542D7D1_B873_B9F2_41D0_6328C341E742_mobile.url = skin/Image_F542D7D1_B873_B9F2_41D0_6328C341E742_mobile_sl-SI.png
Image_F542D7D1_B873_B9F2_41D0_6328C341E742.url = skin/Image_F542D7D1_B873_B9F2_41D0_6328C341E742_sl-SI.png
Image_F658C92C_B852_F652_41DC_F3D0DFB3F03F_mobile.url = skin/Image_F658C92C_B852_F652_41DC_F3D0DFB3F03F_mobile_sl-SI.png
Image_F658C92C_B852_F652_41DC_F3D0DFB3F03F.url = skin/Image_F658C92C_B852_F652_41DC_F3D0DFB3F03F_sl-SI.png
Image_F744EBD0_B856_49F2_41C4_CB498A49E5DA_mobile.url = skin/Image_F744EBD0_B856_49F2_41C4_CB498A49E5DA_mobile_sl-SI.png
Image_F744EBD0_B856_49F2_41C4_CB498A49E5DA.url = skin/Image_F744EBD0_B856_49F2_41C4_CB498A49E5DA_sl-SI.png
Image_F858FFFA_B8D6_C9B6_41C7_6009E2DEE104_mobile.url = skin/Image_F858FFFA_B8D6_C9B6_41C7_6009E2DEE104_mobile_sl-SI.png
Image_F858FFFA_B8D6_C9B6_41C7_6009E2DEE104.url = skin/Image_F858FFFA_B8D6_C9B6_41C7_6009E2DEE104_sl-SI.png
Image_F92AD57F_B8D6_5EAE_41E3_5E6E43A032D7_mobile.url = skin/Image_F92AD57F_B8D6_5EAE_41E3_5E6E43A032D7_mobile_sl-SI.png
Image_F92AD57F_B8D6_5EAE_41E3_5E6E43A032D7.url = skin/Image_F92AD57F_B8D6_5EAE_41E3_5E6E43A032D7_sl-SI.png
Image_FBC999DC_C3F7_3943_41E2_78FC78724312_mobile.url = skin/Image_FBC999DC_C3F7_3943_41E2_78FC78724312_mobile_sl-SI.png
Image_FBC999DC_C3F7_3943_41E2_78FC78724312.url = skin/Image_FBC999DC_C3F7_3943_41E2_78FC78724312_sl-SI.png
Image_FCE748C6_C355_674F_41B1_6A9946823368_mobile.url = skin/Image_FCE748C6_C355_674F_41B1_6A9946823368_mobile_sl-SI.png
Image_FCE748C6_C355_674F_41B1_6A9946823368.url = skin/Image_FCE748C6_C355_674F_41B1_6A9946823368_sl-SI.png
Image_FD972838_C3FD_26C3_41D4_E661EE41BDFD_mobile.url = skin/Image_FD972838_C3FD_26C3_41D4_E661EE41BDFD_mobile_sl-SI.png
Image_FD972838_C3FD_26C3_41D4_E661EE41BDFD.url = skin/Image_FD972838_C3FD_26C3_41D4_E661EE41BDFD_sl-SI.png
### Multiline Text
HTMLText_5F93219B_CCFD_FE2A_41D3_5607C48D3FA8.html = {{photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_5F93119B_CCFD_FE2A_41E3_CB4266E17DB4.html = {{photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_B7FB5115_AA82_0288_41C0_90D398CA2F2F.html = {{viewer.Album Panoji.photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_B7FB3113_AA82_0288_41D9_06221F40D9F9.html = {{viewer.Album Panoji.photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_D7A50BF8_915A_67F4_41D6_38B73F70F3A0.html = {{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.title}}
{{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.description}}
HTMLText_A34BF91A_831D_615F_41D8_1532F5821150.html = {{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.title}}
{{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.description}}
HTMLText_A38B7BD3_808F_0D82_41D0_FEBCBB80A373.html =
HTMLText_E49D63CB_D938_1955_41E9_0AD0E0C08E4F.html = KONTAKT
Slovenski etnografski muzej
Metelkova 2
1000 Ljubljana
HTMLText_63842CB1_5361_318B_4192_A5C35C7B77C6_mobile.html =
HTMLText_630741DC_5367_33B9_41C6_E4D012E848E1_mobile.html =
KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Pritličje razstavne hiše
OD
20. oktober 2022
DO
14. januar 2024
KUSTOS:
dr. Marko Frelih
VIRTUALIZACIJA:
Tomislav Király
KOORDINACIJA VIRTUALIZACIJE:
Blaž Verbič
HTMLText_5F93119B_CCFD_FE2A_41E3_CB4266E17DB4_mobile.html = {{photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_B7FB5115_AA82_0288_41C0_90D398CA2F2F_mobile.html = {{viewer.Album Panoji.photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_A34BF91A_831D_615F_41D8_1532F5821150_mobile.html = {{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.title}}
{{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.description}}
HTMLText_5F93219B_CCFD_FE2A_41D3_5607C48D3FA8_mobile.html = {{photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_B7FB3113_AA82_0288_41D9_06221F40D9F9_mobile.html = {{viewer.Album Panoji.photo.title}}
{{viewer.Album Panoji.photo.description}}
HTMLText_D7A50BF8_915A_67F4_41D6_38B73F70F3A0_mobile.html = {{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.title}}
{{viewer.Viewer photoalbum 1.photo.description}}
HTMLText_A38B7BD3_808F_0D82_41D0_FEBCBB80A373_mobile.html =
HTMLText_E49D63CB_D938_1955_41E9_0AD0E0C08E4F_mobile.html = KONTAKT
Slovenski etnografski muzej
Metelkova 2
1000 Ljubljana
HTMLText_E31AA1A8_C0FB_69C3_41E1_CEFC52A8F3FD.html = Konj ima izreden čut in hitro zazna posebnosti prostora, v katerem se nahaja. Iz ljudskega izročila so znani primeri, kako se je konj nenadoma ustavil in ljudje so prepoznali božje znamenje, da je treba na tistem mestu postaviti cerkev ali kapelo. Tako je nastala tudi Cerkev Marije zvezde v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Domačini so najprej opazili nenavadne lebdeče plamene na vrhu Metuljskega hriba. Ko je tja prijezdil ljubljanski škof Peter Seebach, se je konj ustavil in s kopiti razkopaval zemljo. Škof je prepoznal znamenje in začela se je gradnja cerkve.
HTMLText_E34A7D08_C0FA_DEC3_41E6_885583C067A0.html = Od strahu se tresejo vampirji v grobovih, ko se na pokopališču pojavi konj. Sredi dne ne morejo pobegniti, saj jih uniči svetloba. Če ostanejo pod zemljo, jih konj začuti, z udarci kopit označi njihovo večno bivališče in ljudje jih izkopljejo ter obredno uničijo. Ponekod so včasih v severni Evropi na prostoru za novo pokopališče najprej zakopali živega belega konja, ki naj bi preprečil demonskim silam, da bi mrtve spreminjale v vampirje in volkodlake.
HTMLText_E31AA1A8_C0FB_69C3_41E1_CEFC52A8F3FD_mobile.html = Konj ima izreden čut in hitro zazna posebnosti prostora, v katerem se nahaja. Iz ljudskega izročila so znani primeri, kako se je konj nenadoma ustavil in ljudje so prepoznali božje znamenje, da je treba na tistem mestu postaviti cerkev ali kapelo. Tako je nastala tudi Cerkev Marije zvezde v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Domačini so najprej opazili nenavadne lebdeče plamene na vrhu Metuljskega hriba. Ko je tja prijezdil ljubljanski škof Peter Seebach, se je konj ustavil in s kopiti razkopaval zemljo. Škof je prepoznal znamenje in začela se je gradnja cerkve.
HTMLText_E34A7D08_C0FA_DEC3_41E6_885583C067A0_mobile.html = Od strahu se tresejo vampirji v grobovih, ko se na pokopališču pojavi konj. Sredi dne ne morejo pobegniti, saj jih uniči svetloba. Če ostanejo pod zemljo, jih konj začuti, z udarci kopit označi njihovo večno bivališče in ljudje jih izkopljejo ter obredno uničijo. Ponekod so včasih v severni Evropi na prostoru za novo pokopališče najprej zakopali živega belega konja, ki naj bi preprečil demonskim silam, da bi mrtve spreminjale v vampirje in volkodlake.
HTMLText_6D4E691A_53EF_50B9_41A1_A498283964F1.html = Slovenski etnografski muzej se zahvaljuje številnim muzejem in ustanovam, ki so prispevali predmete za razstavo:
HTMLText_6D4E691A_53EF_50B9_41A1_A498283964F1_mobile.html =
Slovenski etnografski muzej se zahvaljuje številnim muzejem in ustanovam, ki so prispevali predmete za razstavo:
HTMLText_6E5ED5F2_4E06_0099_41D3_2D4EFE350AD1.html = Sveti konji – nebesni jezdeci
Oglejte si bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, krilatega Pegaza, božanskih jezdecev ...
Razstava Sveti konji – nebesni jezdeci predstavlja bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev in njihovih hibridnih različic, med katerimi sta v ospredju Pegaz in samorog. Ob izvirnem rogu samoroga, ki je na ogled na razstavi, se simbolna vloga konjev povezuje tudi s konjeniško opremo, na kateri lahko najdemo simbolne elemente zaščitne magične moči.
Konje in jezdece varujejo božanstva, med njimi prednjačita grški bog Pozejdon in keltsko-rimska boginja Epona, ki so jo nekoč častili tudi na Slovenskem, z njenim imenom pa je povezana vrsta konjev – poni. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički. Darovanje votivov v obliki konjičkov sega daleč v prazgodovino zato je še posebej zanimiv prikaz izjemnih primerkov keramičnih kipcev konjev z jezdeci, ki so jih za obredne namene uporabljali pred skoraj 2500 leti. Z izbranimi umetniškimi mojstrovinami je predstavljen tudi simbolni pomen konjev in jezdecev v Afriki in Aziji. Razstavni eksponati iz različnih slovenskih in tujih muzejev prikazujejo tudi mojstrovine obrtnikov in umetnikov, ki so ustvarjalni navdih našli v vsebinah povezanih s konji in jezdeci v resničnem in mitološkem svetu.
HTMLText_6E5ED5F2_4E06_0099_41D3_2D4EFE350AD1_mobile.html = Sveti konji – nebesni jezdeci
Oglejte si bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, krilatega Pegaza, božanskih jezdecev ...
Razstava Sveti konji – nebesni jezdeci predstavlja bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev in njihovih hibridnih različic, med katerimi sta v ospredju Pegaz in samorog. Ob izvirnem rogu samoroga, ki je na ogled na razstavi, se simbolna vloga konjev povezuje tudi s konjeniško opremo, na kateri lahko najdemo simbolne elemente zaščitne magične moči.
Konje in jezdece varujejo božanstva, med njimi prednjačita grški bog Pozejdon in keltsko-rimska boginja Epona, ki so jo nekoč častili tudi na Slovenskem, z njenim imenom pa je povezana vrsta konjev – poni. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički. Darovanje votivov v obliki konjičkov sega daleč v prazgodovino zato je še posebej zanimiv prikaz izjemnih primerkov keramičnih kipcev konjev z jezdeci, ki so jih za obredne namene uporabljali pred skoraj 2500 leti. Z izbranimi umetniškimi mojstrovinami je predstavljen tudi simbolni pomen konjev in jezdecev v Afriki in Aziji. Razstavni eksponati iz različnih slovenskih in tujih muzejev prikazujejo tudi mojstrovine obrtnikov in umetnikov, ki so ustvarjalni navdih našli v vsebinah povezanih s konji in jezdeci v resničnem in mitološkem svetu.
HTMLText_55D1A277_0300_788E_4170_0CA2D753CF55.html =
HTMLText_55D1A277_0300_788E_4170_0CA2D753CF55_mobile.html =
HTMLText_FD97A839_C3FD_26C5_41DF_69090634BE92.html = Adventni čas je najlepši del prazničnega leta in ljudski običaji ga poznajo tudi po konjih, ki se pojavijo v tem zimskem obdobju. Že sv. Miklavž je v nekaterih krajih opravil obhode po domovih skupaj s konjem. Tudi sam božični večer so ponekod preživeli v čakanju na t. i. konjička, ki je verjetno odmev poganskega solarnega kulta ob zimskem solsticiju. Božični konjiček je naznanil prihod mladega nepremagljivega sonca. Zmagoslavje luči v podobi konjička je zamenjal sv. Štefan, ki se v svojem življenju v Jeruzalemu nikoli ni ukvarjal s konji. Krščanstvo je sv. Štefana ustoličilo za zaščitnika konj in na njegov praznik, 26. decembra, po številnih krajih duhovnik opravi blagoslov konj.
Na štefanovo so ponekod pri maši prisotni tudi leseni ali voščeni konjički in druge domače živali. Živalske kipce postavijo pred oltar sv. Štefana in jih med mašo nesejo okoli oltarja. Z obredom je opravljena zahvala in prošnja svetniku za zdravje živine ter simbolična zaščita pravih živali, ki so ostale doma v hlevu.
HTMLText_E220A145_C0CD_694D_41E0_F0DE81BA1529.html = Bog Zevs je bil mojster preobrazbe v različne živali, da je lahko preslepil mlada dekleta. V podobi laboda se je prikupil lepi Ledi, se z njo ljubil in ob njej se je pojavilo jajce, iz katerega sta se rodila mitološka konjenika, Kastor in Poluks, znana pod skupnim imenom Dioskura. Njuna dvojna narava izraža mitski svetovni hemisferi - svet tostranskega življenja in svet mrtvih. Kot jezdeca varujeta in vodita človeka skozi skrivnostni prehod med življenjem in smrtjo. Na čelu nosita žarečo zvezdo, ki osvetljuje poti spodnjega sveta. Ljudje so ju častili v velikem svetišču na rimskem forumu, v bližini pa je bilo vodno zajetje, kjer naj bi napajala konje. Voda je imela zdravilne lastnosti, saj sta bila dvojčka vešča zdravljenja bolezni.
S pojavom krščanstva sta njuno vlogo prevzela Kozma in Damijan, zavetnika zdravnikov in lekarnarjev. Na Kastorja in Poluksa spominja ozvezdje Dvojčka.
HTMLText_F542A7D1_B873_B9F2_41DE_9DB08CB86694.html = Imata dolgo zgodovino. Veliko stvari je že tisočletja nespremenjenih. Konjsko opremo, ki je prihajala iz različnih obrtniških delavnic, so izdelovali kovači, usnjarji, sedlarji, pasarji. Konjska oprema in oprema jezdeca se razlikujeta med kulturami in geografskimi območji. Razliko določa tudi lastnikov socialni status. Ob prazničnih in obrednih slovesnostih je skupno vsem, da sta konj in jezdec prikazana v najlepši podobi. Med okrasnimi dodatki na konjski opremi prevladujejo svetlikajoči se predmeti, med barvami pa izstopata rdeča in zlata.
HTMLText_1C59EFD4_3F8F_1466_41BB_98CE392A896F.html = Keltski ritualni zakop konjev.
Izjemno arheološko odkritje v Kobaridu kaže na obstoj kultnega prostora, kjer so žrtvovali konje. Ob konjih so arheologi odkrili posamezne dele konjske opreme (brzde, okrasne gumbe in ploščice), orožje (sulice, mere, ščite), nakit (fibule in zapestnice).
Izkopali so tudi železen srp. Namen žrtvovanja ni znan, obred lahko povežemo z daritvijo božanstvu.
Kobarid.
Ok. 300 pr. Kr. | Tolminski muzej
HTMLText_9702D669_B8D2_BAD2_41CB_8378A45B5189.html = Ko je grški zdravilec in zgodovinar Ktezij v 4. stoletju pr. Kr. opisoval konju podobno žival iz Indije, so bralci osupnili nad podatkom, da ima na čelu rog, ki je spodaj razširjen in bele barve, na sredini črn, špica pa je rdeča. Takrat nihče ni pomislil, da Ktezij opisuje žival, ki bo za več kot dve tisočletji zaposlila človeško fantazijo. Samorog je fantastično bitje, ki se je pojavilo v neznani dimenziji časa v skrivnostnem raju in v različnih preobrazbah dočakalo digitalno dobo.
Samorogu ali enorožcu so pripisane različne lastnosti glede na prostor, kulturo in časovno obdobje. V ospredju je njegova fizična in duhovna popolnost. Kot elegenten konj z dolgim, spiralno zavitim rogom na sredini čela poseduje nadnaravno božansko moč. Je neulovljiv, le mlado dekle z lahkoto doseže, da se ji samorog približa in spokojno položi glavo v njeno naročje. Duhovna harmonija med dekletom in samorogom izraža nevidno silo, ki že od nekdaj povezuje žensko in konja.
HTMLText_E045A8B2_CF5B_E7C7_41E7_1BD66030F93F.html = Ko so trije kralji prišli v Betlehem počastit Jezusovo rojstvo, so prinesli posebna darila: zlato, kadilo in miro, dragoceno mazilo. Zlato je simbol božjega obličja, kadilo je znamenje božjega češčenja, mira pomeni božansko posvečenje. Vse tri stvari imajo izrazit magični apotropejski pomen v ritualih prehoda, ki spremljajo človeka od rojstva do smrti. Pot treh kraljev v Betlehem je iniciacijski proces, kot romanje, ki vodi do spoznanja skrivnosti lastnega bivanja. Konji so vodniki, ki kralje vodijo do izvira resnice v podobi rojstva božanskega otroka, ki ga obdaja mistična svetloba žareče zvezde.
Kraljevi konji so zaščiteni z rdečim okrasjem, z obeski in zvončki, da odganjajo zle sile.
HTMLText_E7B13817_C35D_66CD_41E1_660E171582FA.html = Konji se pojavijo v Indiji že v drugem tisočletju pred Kristusom. Praktični vsakdanji uporabi konja za delo in jahanje se je kmalu pridružila še duhovna povezava z božanstvi in obredna dejavnost, povezana z žrtvovanjem živali. Najbolj pomemben obred se je imenoval aśvamedha in je pomenil utrjevanje kraljeve oblasti ter jamstvo za rodovitnost narave. Beli konj s črnimi pikami se je eno leto prosto gibal po kraljestvu, spremljali pa so ga dvorni vojščaki. Če bi kdo hotel postati kralj, bi moral premagati vojake in si prilastiti konja. Ko se je konj po letu dni vrnil na dvor, so ga obredno umili, mazilili, okrasili in na koncu zadušili. Mrtvega konja so prenesli v poseben prostor, kjer je kraljica ob njem ostala vso noč. Nočno bedenje ob konju je simbolno pomenilo spolno združitev, ki prinaša blagostanje kraljestvu. Žrtvovanje belega konja in simbolno združitev v spolnem aktu so poznale tudi kulture v Evropi. Sveta poroka, hieros gamos, je bila mistična spolna združitev med božanstvi, ki je včasih potekala na nenavaden način. V grški mitologiji je opis, kako se je Pozejdon v podobi žrebca združil s kobilo, ki je bila v resnici Demetra, boginja rodovitnosti zemlje. Kult Demetre v podobi sedeče boginje s konjsko glavo so Grki častili v Arkadiji na Peloponezu.
HTMLText_A2BC3E66_C1BA_FB4F_41E4_6A6CA692351A.html = Konjska podkev je znana kot simbol za zaščito hišnega vhoda, predvsem pa je bila obvezno pritrjena nad vrati v hlev, da varuje živino. Ponavadi je rogovilasti del obrnjen navzdol, da negativna sila izgine v tla, drugje pa jih obrnejo navzgor, da zajemajo pozitivno energijo. V vsakem primeru so podkve star apotropejski simbol, ki je verjetno povezan tudi z grško boginjo Semelo, ki jo od rimske dobe dalje poznamo z latinskim imenom Luna. Boginja se je vsak večer odpeljala v nebo na vozu z dvema belima konjema. Na glavi je imela polmesečno žarečo krono s kraki, obrnjenimi navzgor. Ljudje so iz oblike njene krone ustvarili zelo popularen amulet za konje. Luničasti amuleti so bili narejeni iz bleščeče kovine in so jih konji nosili pod vratom. Redko so bili širši od deset centimetrov, izjemen pa je primer iz Nemčije, kjer so v kraju Wintrich ob reki Mozela našli kar 62 centimetrov širok amulet. Amulet iz bronaste pločevine je bil del konjske opreme, ki so jo položili v grob zraven pokojnika ok. leta 450 pr. Kr.
HTMLText_FCE898C7_C355_674D_41E0_6B596894A92D.html = Le kdo ne pozna svetega Jurija, mladeniča v viteški opremi na bojevitem konju, ki pogumno z mečem ali sulico pobija strašnega zmaja? Toda manj je znano, da je bil Jurij več stoletij brez konja. Upodobitve ga kažejo s križem ali oljčno vejico v roki, v pozi ponižnega mučenca, ki se mu je življenje končalo z usmrtitvijo v 4. stoletju. Na križarskih osvajanjih Bližnjega vzhoda so vitezi izbrali sv. Jurija za vzornika in zaščitnika. Predstavljal je pogumnega kristjana, ki se bori proti poganskemu sovražniku v podobi zmaja. Vendar to je zgolj zunanji videz dramatičnega spopada, ki ima v resnici nevidne kozmološke razsežnosti. S tanko plastjo nove vsebine je krščanstvo prekrilo staroslovansko, keltsko ali celo starejše obredje, ki je slavilo prihod rodovitnega pomladanskega obdobja. Jezdec na belem konju je bil simbol zmagoslavja svetlobe nad temo, življenja nad smrtjo, prebujanje narave in ljubezenskih strasti med ljudmi.
HTMLText_F92A8580_B8D6_5E52_41B6_86C508290429.html = Med gorgonami, gnusmimi bitji grške mitologije, je bila tudi Meduza, ki je zanosila s Pozejdonom. Preden je rodila neznano bitje, jo je ubil Perzej in ji odsekal glavo. V tistem trenutku se je iz njene krvi dvignil krilati konj bele barve – Pegaz. Kot božanska žival je obladoval nebo in zemljo, zato ga je vrhovni bog Zevs pripeljal na nebesni Olimp. Pegaz je Zevsu nosil gromovite strele.
Zaradi tega se lahko ob grmenju in blisku spomnimo na Pegaza, nanj pa spominja tudi zvočno nasprotje hrupnemu gromu – glasbena ustvarjalnost človeštva. Na grški gori Helikon je Pegaz s kopiti izkopal čudežni vodni izvir Hipokrena. Tam so se zadrževale in pile opojno tekočino muze, Zevsove hčere, ki so izbrancem v človeškem rodu prebujale umetniški navdih, predvsem v glasbi. Zato koncertne dvorane in operne hiše pogosto krasijo motivi Pegaza in brhkih muz, ki prepevajo, plešejo ali igrajo na glasbila. Po Pegazu se imenuje ozvezdje na severnem nebu.
HTMLText_E44233F0_C355_2943_41B4_B2244900FE7A.html = Med krščanskimi svetniki sodi Martin med najbolj popularne, saj je njegov praznik 11. novembra povezan z dobrinami narave. To je praznik vina, ki ga popestrijo različne jedi, med katerimi je najbolj znana pečena gos. Martin je živel v 4. stoletju in je kot vojak rimske konjenice nekega dne srečal premraženega berača in mu podaril pol svojega plašča. Motiv rimskega vojaka, ki sedeč na konju z mečem reže plašč rdeče barve, je v ospredju umetniških upodobitev sv. Martina. Izrazito poudarjena rdeča barva ni naključna, ampak skrbno ohranjen simbol, ki prenaša predkrščansko sporočilo v sedanji čas. Rdeča je simbol krvi, ki pomeni vitalno silo. S krvjo žrtvenega petelina so nekoč Kelti poškropili svoje konje. Petelin je bil sveta ptica, ki je zaznal nevidni prehod med svetlobo in temo, med svetom mrtvih in živih. Njegova kri je imela velik zaščitni pomen. Starodavno navado so na Irskem ohranili tudi s pojavom krščanstva in jo izvajali na praznik sv. Martina vse do 19. stoletja.
HTMLText_F2C75436_B853_BEBE_41E0_29D4A6DBA4C6.html = Med praznovanjem ob koncu tridesetletne vojne leta 1648 se je na ulicah nemškega mesta Osnabrück pojavilo več sto dečkov, ki so jahali lesene konjičke. Nenavadna igrača je bila izdelana iz lesene palice, na kateri je bila nataknjena konjska glava iz blaga ali papirja. Takrat verjetno nihče ni pomislil, da bo ta igrača postala čez več kot 370 let zelo priljubljena tudi pri deklicah. Po svetu so organizirana tekmovanja v preskakovanju ovir in izvajanju drugih veščin, ki jih deklice obvladajo s konjičkom na palici.
Svet igrač, povezan s konji, se je v zadnjih desetletjih usmeril v ustvarjanje fantastičnih bitij, med katerimi izstopa mavrična kobila v podobi krilatega samoroga. Zlasti deklice so v svoje okolje sprejele tovrstne igrače, slikanice, knjige, filme, računalniške igrice, nakit in oblačila. . Neskončna čreda živobarvnih, bleščečih in dolgonogih konjskih lepotic s frizirano grivo, prinaša v domišljijo otrok namišljene ideale, ki se prepletajo z resničnimi človeškimi lastnostmi iz vsakdanjega življenja.
HTMLText_F8582FFB_B8D6_C9B6_41E5_15604C3F8671.html = Morda jo je res, saj poznamo grafiko iz 17. stoletja, ki prikazuje Pegaza, kako je v družbi boga Apolona prišel na rahlo dvignjeno ravnico blizu Rogatca. S sprednjimi nogami je zakopal v tla in iz zemeljskih globin je na površje pritekla zdravilna mineralna voda. Izvir se je po vzoru Hipokrene imenoval Roitschocrene.
Mesto Rogaška Slatina ima upravičeno v grbu krilatega Pegaza, saj je ideja baročnih humanistov v simbolnem pomenu še danes aktualna, ker združuje nevidne božanske sile z bogastvom vidne narave.
HTMLText_F5428ECC_B852_4BD2_41DF_3510FA221363.html = Nenavaden božanski genetski eksperiment na grškem Olimpu je razpolovil človeka in konja, oboje združil, in nastal je kentaver. Poznamo številne različice in dolg imenski seznam kentavrov. Med njimi je najbolj znan Hiron, ki sodi med najstarejše kentavre, v mitološko obdobje titanov, predhodnikov bogov na Olimpu. V nasprotju z drugimi kentavri, ki so težko brzdali svojo divjo naravo, je bil Hiron zelo izobražen, saj sta se zanj zavzela boginja Artemida in bog Apolon. Naučila sta ga veščin lova, zdravilstva, glasbe in prerokovanja. Hiron je znanje prenašal naprej in učil Asklepija, boga zdravilstva, grška vojščaka Ahila in Jazona, ki je vodil slovite junake Argonavte. Hiron je človeški del telesa vedno zakrival z ogrinjalom.
In še ena lastnost Hirona – sprednje noge so bile človeške, ne konjske! Njegova zemeljska nesmrtnost se je prenesla na nebesni svod, ko ga je Zevs spremenil v ozvezdje Kentaver.
HTMLText_E34C0CF0_C0CA_FF43_4186_B351C7068C1E.html = Niso vsi konji prijazni, prav tako nekateri jezdeci povzročajo škodo. Obstajajo različna demonska bitja, ki v nočnih urah neopazno pridejo v domove ljudi in vstopijo v njihove sanje.
Začne se nočna mora, strašno mučenje spečega človeka, za katerega je prebujanje edina odrešitev. Beli in črni konji so v sanjah ponavadi prisotni z dobrimi nameni, včasih pa se pojavijo v demonski obliki, ustvarijo duševni nemir, saj vstopijo v najbolj skrivnostne globine človeške podzavesti.
Tudi jezdeci se pojavijo v sanjah, vendar niso nikoli tako grozni, kot jih je srečal v lastni viziji Janez Evangelist pred skoraj dva tisoč leti. V Svetem pismu je ohranjen njegov zapis o videnju konca sveta in o pojavu štirih apokaliptičnih jezdecev: na belem konju je sedel antikrist, jezdec na rdečem konju je naznanil vojno, črni konj je pomenil lakoto in zadnji, četrti jezdec na konju mrtvaško blede barve, je bil Smrt.
HTMLText_E5EC0E22_C0B5_3AC7_41CF_4E03F6395D1D.html = Njeno božansko poreklo je še vedno skrivnostno. Zagotovo sodi med najpomembnejše keltsko-rimske boginje, saj je bila med ljudmi zelo priljubljena. Posvetilne votivne oltarje najdemo povsod po Evropi, pri nas predvsem na Štajerskem. Bila je zaščitnica konj in jezdecev, zato so jo zelo častili pripadniki vojaške konjenice. Njen pomen pa ni bil povezan samo s konji, ampak je imela pomembno vlogo tudi v procesu rodovitnosti narave in posmrtnega življenja. Boginja ponavadi sedi na prestolu med dvema konjema, pogosto pa jaha konja, včasih na njem celo lahkotno poležava. Epona je prikazana tudi s ključem v roki, kar pomeni, da odpira vrata prehoda v druge dimenzije.
Boginjo so v krščanstvu zamenjali sv. Jurij, sv. Martin in sv. Štefan. Danes vsi poznamo majhne konje ponije, manj pa je znano, da so ljubki konjički dobili ime po boginji Eponi.
HTMLText_F65AA933_B852_F6B6_41E0_81838D24F6BC.html = Odziv konja do svojega lastnika marsikdaj presega človeški logični razum. Težko je sprejeti spoznanje, da konji lahko sočustvuje ali pa opozori lastnika pred nekim dejanjem. Nenavadne živalske sposobnosti so ljudje prepoznali kot božji dar. Izvrsten je opis obnašanja Ahilovih konj, Ksantosa in Balija, v Homerjevi Iliadi, ki sta iz Pozeidonove črede nesmrtnih. Ob smrti Ahilovega prijatelja Patrokla na bojnem polju pred Trojo sta konja z jokom izkazala žalovanje za njim. Govoreči konj Ksantos je Ahilu povedal, da je tudi njegov konec blizu in da usodi ne ubeziš niti z najhitrejšimi konji.
HTMLText_E9F25B75_B872_4AB2_41E2_116D948755D4.html = Po dolgotrajnem obleganju azijske Troje so se Grki navidezno vrnili v domovino, pred mestnim obzidjem pa pustili ogromnega lesenega konja, v katerem je bilo skrito okoli štirideset najboljših vojščakov. Trojanci so konja odvlekli v mesto in slavili zmago nad Grki. Toda v resnici je bilo slavje uvertura v njihovo pogubljenje. Epski prizor sredi noči, ko je mesto zaspalo, je slikovito opisal rimski pesnik Vergil:
Konj velikanski, stoječ sredi mesta, siplje iz sebe vojščake.
Grki so zavzeli in opustošili Trojo, znamenita ukana z lesenim konjem pa je že več kot tri tisočletja prisotna v spominu človeštva. Domiselno napadalno taktiko grškega junaka Odiseja, za katerega pravijo, da se je po smrti spremenil v konja, je tehnološki napredek 21. stoletja prenesel v svet računalništva. Ko se v računalniku pojavi program z imenom Trojanski konj, je čas za branje Homerjeve Iliade in Odiseje.
HTMLText_FBC949DD_C3F7_397D_41D2_BAC7B0BB2413.html = Poseben status konjev se v afriških kulturah začne s selitvijo Hiksov iz vzhodnega Sredozemlja v delto Nila. Hiksi so pred več kot 3500 leti zavladali v severnem Egiptu predvsem po zaslugi konjenice in uporabe bojnih vozov. Čeprav je bila doba Hiksov kratkotrajna, je pustila sledi v konjereji, ki se je začela izjemno hitro razvijati pod okriljem vladajoče strukture. Faraoni so izkoristili vsako priložnost, da so izpostavili veličino elitne konjenice. Med vladanjem Ramzesa II. je okoli leta 1270 pr. Kr. prišlo do znamenitega spopada med Egipčani in Hetiti na ozemlju današnje Sirije. Zmagovalca ni bilo, podpisan je bil prvi mirovni sporazum v zgodovini, dogajanje na bojnem polju pa je veliki faraon izrabil za lastno propagando. Na stenah različnih svetišč v današnjem Luksorju, v Abidu in Abu Simblu se je Ramzes II. ovekovečil na bojnem vozu. Prizor s konjsko vprego je v nadnaravni velikosti, saj gre za božansko vprego, nad katero bedi vrhovni bog Amon v podobi sončnega diska. Konji so bili za Egipčane zelo dragoceni, nanje so skrbno pazili in jih pred nevarnostjo zavarovali tudi z amuleti. V nekdanji Nubiji, med Egiptom in Sudanom, so našli ob kraljevih grobnicah pokopane konje, ki so jih stoje postavili v jamo in jih zasuli.
Trgovanje s konji po Afriki se je razširilo predvsem v dobi rimskega imperija in kasneje v srednjem veku. Konjereja je postala pomembna ekonomska panoga v novih kraljestvih. Konji so bili zelo cenjeni v krogu vladajoče elite in so imeli privilegiran status. Razkošno okrašeni so bili prisotni na vseh dvornih ceremonijah, svoje mesto pa so našli tudi v duhovnem in mitološkem svetu. Kovinske in keramične figurice konjev z oboroženimi jezdeci so na območju Čadskega jezera uporabljali kot amulet. Podobe jezdecev iz sveta božanskih prednikov pa so v lesu, bronu in slonovini krasili svetišča in hišne oltarje različnih ljudstev v obsežnem območju Sahela in predvsem v nekdanjem Beninskem kraljestvu (danes jugozahodna Nigerija).
HTMLText_A647B84C_B82E_56D2_41DD_0A6CD3A502D6.html = Pozejdon, gospodar svetovnega vodovja, je bil strah in trepet človeštva. Njegova silna moč je ustvarjala uničujoče potrese in poplave. Kljub temu pa so ga ljudje hvaležno častili, saj je bil stvarnik živali, vseh živali – konja! Gospodar konjev je bil oče krilatega Pegaza in kot blisk hitrega Ariona. Slovel je po čredi kopenskih nesmrtnih konjev in po morskih hipokampih, ki so namesto kopit imeli plavuti. Pozejdon je bil zaščitnik vseh konjev in jezdecev. Romarji so v zahvalo ali s prošnjo za zdravje živali in varnost jahačev v njegova svetišča prinašali kipce konjičkov. Lesene figure hipokampov so postavljali na ladijske premce za magično zaščito plovila in posadke. Rimljani so Pozejdona poznali pod imenom Neptun.
HTMLText_A3AA183C_B831_D6B2_41E5_6C378F7E7CD1.html = Sobivanje človeka in konja je skozi zgodovino prisotno predvsem v različnih dejavnostih, ki so pomenile preživetje. Konj je pomagal človeku premagovati razdalje, omogočil mu je selitve, skupaj sta obdelovala zemljo in lovila živali za hrano. Pri kmečkih opravilih je bil konj nepogrešljiv, prav tako pri transportu težkega tovora. Konj je nosil in z vprego prevažal ljudi za dnevne potrebe, za zabavo, šport. Razvila se je konjereja in reja različnih pasem konj. Močna vez s človekom je konja vpeljala v domišljijski svet ljudskega izročila, vsakdanjih pregovorov in v poimenovanje geografskih prostorov.
Žal so človeški temačni nagoni izrabili konja v morilske namene v raznih bitkah in vojnah. Skupaj z vojaki so na bojiščih padali tudi konji. Več milijonov konj je poginilo v štirih letih trajanja prve svetovne vojne.
Intenzivni tehnološki razvoj v transportu in kmetijstvu je zelo omejil uporabno vlogo konja. Vse je kazalo, da bo 20. stoletje usodno za zveste spremljevalce človeštva, toda bojazen je bila odveč. Človeštvo potrebuje konje bolj kot kdajkoli v zgodovini. Sodobna digitalna doba, ki drvi v neznano smer, povečuje odtujenost človeka od sočloveka in predvsem od sobivanja z naravo. Posledice čutita posameznik in družba, zato so dragocene številne dejavnosti, ki ljudem vračajo stik z naravo. Tudi pozornost do konjev je vse bolj v ospredju, predvsem ko gre za šolane terapevtske konje, ki pod vodstvom usposobljenih strokovnjakov zelo pomagajo osebam s posebnimi potrebami.
HTMLText_8A5FBC1A_B8F1_CE76_41B6_55973FF0A413.html = Spiralno zaviti rog bele barve je najbolj prepoznavno znamenje samoroga. Rogate živali imajo v starih verstvih pomembno mesto, rog pa je od nekdaj imel magični pomen, ki varuje človeka. Tudi skrivnostnemu rogu samoroga so pripisovali magično moč, saj naj bi po legendi samorog z dotikom roga očistil vsako tekočino in v njej razkrojil strupene snovi. V 16. stoletju so farmacevti in zdravilci vse bolj uporabljati t. i. rog samoroga za zdravilne namene. Nastrgane delce iz površine roga so farmacevti prodajali kot protistrup.
In od kod so se nenadoma pojavili rogovi samorogov? Rog je v resnici zob kita narvala, enorožca, ki živi v Arktičnem morju. Zobe so ljudje pridobili med kitolovom ali pa so jih našli na obali.
HTMLText_E250F503_C0CD_2EC5_41AB_B0A5EA92E199.html = Svetopisemski opis nebesnih jezdecev je pustil sledi tudi v slovenskem ljudskem izročilu. Zanimiv je primer s Koroškega, s preroško poanto:
Videli so v zraku na vrhu Pece žarečega vojaka na konju, ki je mahal z gorečim mečem na vse štiri strani sveta. Vsa družina je pokleknila in zmolila, obrnjena proti Peci, ves rožni venec. Nato je prikazen izginila. Še tisto leto se je pričela strašna francoska vojna.
Vinko Möderndorfer, 1924
HTMLText_F75ACBDE_B856_49EE_41C4_6DAF642254A1.html = V 16. stoletju je družina Lamberg na svojem gradu Kamen pri Begunjah naročila poslikavo velike dvorane s fresko, ki je prikazovala motiv dvoboja med njihovim pradedom Gašperjem Lambergarjem in velikanom Pegamom. Upodobljen je bil prizor, kako je na ravnici pred Dunajem Lambergar odsekal velikanovo glavo in jo cesarju položil pred noge. Na steni je bil upodobljen tudi Lambergarjev konj, kako pije vino rebulo in zoba rumeno pšenico iz zlatih jasli. Grad je zdaj v ruševinah in freska žal ni več ohranjena. Ohranila se je ljudska pesem, motiv dvoboja pa je postal priljubljen okras panjskih končnic.
HTMLText_8DF531E0_B8F2_B9D2_41E0_46E6F0A904C4.html = V grbu mesta Ljutomer je zanimiv motiv samoroga v družbi zmaja. Zmaju se ponavadi pripisuje negativni pomen. Toda marsikdaj je zmaj zaradi mogočne nadnaravne moči lahko tudi zaščitnik pred nevarnostjo. V nekaterih srednjeveških virih sta samorog in zmaj prisotna na zemlji že pred bibličnim vesoljnim potopom, ki ga preživita na Noetovi barki. Samorog in zmaj sta dominatni fantastični živali, zato je njuna prisotnost v različnih grbih zelo pogosta.
HTMLText_EF58FC46_CEEB_6C62_41E7_FA30B7AC94CD.html = Vera v posmrtno življenje je ustvarjala vizijo rajskega sveta, ki je bil zelo podoben tistemu, ki so ga ljudje poznali med bivanjem na zemlji. Zato je razumljivo, da so želeli tudi v večnosti imeti ob sebi tisto, kar jim je pomenilo največ. Prehod v posmrtno večno življenje so si v kulturah po svetu različno predstavljali. Marsikje so verjeli v čudežno moč konja, ki je bil zmožen varno pospremiti dušo umrlega v onostranstvo. Povezanost človeka in konja se izraža tudi v grobnem kultu. Od prazgodovine do srednjega veka so bili ponekod znani običaji, da so ob ljudeh pokopali tudi konje z okrasjem in jahalno opremo. Včasih so v grob položili tudi voz.
Konj je kot psihopomp, spremljevalec duše, z magično močjo spremljal ali na vozu popeljal dušo pokojnika skozi obnovitveni proces, ki je vodil v ponovno rojstvo in večno življenje.
HTMLText_D26DD241_CEFA_945E_41E0_F2D1E55DA180.html = Človeštvo je v dolgi zgodovini doživelo različne naravne katastrofe. Največja se je zgodila že na samem začetku – vesoljni potop. Uničujoča povodenj je pustila sled v mitoloških zgodbah starih kultur po vsem svetu. Iz starih pripovedi pa je manj znana zgodba o padanju sonca proti zemlji. Sončni bog Helij je sinu Faetontu obljubil, da mu izpolni vsako željo, in slave željan mladenič se je hotel po nebesnem svodu zapeljati z očetovo sončno vprego. Helij je vedel, da je to pogubno dejanje, toda držal je obljubo in sinu prepustil vajeti ognjenih konjev. Z žarečo krono na glavi se je Faetont na sončnem vozu pognal čez obzorje in kmalu spoznal silno moč božanske vprege, ki je ni zmogel krotiti, in je krenila iz tirnic nebesne poti ter drvela proti zemlji. Strašna vročina je obdala zemljo in vrhovni bog Zevs je moral ukrepati: z nebesnih višav je zalučal strelo, ubil voznika in z neba sklatil sončni voz, ki se je razletel na kose. Zemlja je bila rešena.
Kako pa danes razumeti vse hitrejše globalno segrevanje ozračja? Ali se spet približuje sončni voz in se nam obeta nova zgodba v mitologiji človeštva?
HTMLText_CBE61C69_D6F8_0F55_41D6_774BE75B917B.html = Homerjevi sloviti epski pesnitvi, Iliada in Odiseja, sta med nami skoraj že tri tisočletja. V obeh so prvič na enem mestu prikazane vse glavne mitološke in simbolne prvine, povezane s konji, kot jih je poznal prazgodovinski človek velikih civilizacij v Sredozemlju in celinskem zaledju. Spoznamo Pozejdonove konje, ki živijo v morju, beremo o čudovitih belih konjih, ki se bleščijo kot sonce, prisluhnemo govorici nesmrtnih Ahilovih konj, ki sta sinova Zefirja, božanskega vetra. Na koncu epske zgodbe se pojavi še znamenita ogromna lesena konstrukcija konja, ki je zapečatila usodo Troje.
Homer je v Iliadi prikazal tesno sobivanje človeka in konja skozi čustvene reakcije Ahilovih konj, ko na bojnem polju umre njegov prijatelj Patrokel. V opisu pogrebnih svečanosti in pripravah na sežig mrtvega Patrokla – Homer nam zaupa še eno skrivnost, povezano s konji –, so štirje obredno žrtvovani konji umrlega pospremili v večno življenje.
Univerzalni arhetipski simbolni pomen konja je v starih civilizacijah najbolj izrazit v povezavi s soncem in svetlobo. Po nebesnem svodu konji peljejo sonce, da sveti na zemljo, duše umrlih s svetlobo spremljajo v onostranstvo, v misterijih pa skozi iniciacijo vodijo človeški um do najvišje stopnje zavesti – do duhovne popolnosti v neminljivi svetlobi.
HTMLText_AF8801B9_C1B5_29C5_41E2_ED71F10F1A83.html = V neznani globini zgodovine človeštva se je v nekem trenutku pojavila zamisel o sobivanju konja in sonca. Nenavadna kombinacija je ljudem pomagala razumeti neznano silo, ki vsako jutro dvigne sonce in ga premika po nebesnem svodu do večerne zarje. Podobno velja za nočno potovanje lune. Konji, vpreženi v sončni in lunin voz, so tudi sami postali simbol svetlobe, ki prinaša luč spoznanja božanske narave Skrivnosti in Resnice v misterijih, meditacijah in šamanskih obredih.
Neminljivi beli konji obvladujejo neskončne dimenzije časa in prostora. V starodavnih mitih se beli konj pojavlja skupaj z univerzalno Veliko boginjo, ki v simbolu kroga in spirale predstavlja ciklično kroženje v fizičnem in duhovnem svetu. V cikličnem krogu človeškega življenja nastopi najpomembnejši trenutek ob prehodu v posmrtno obliko bivanja. Konj je vodnik duše, ki jo vodi skozi preobrazbo do novega rojstva v večni svetlobi kraljestva Velike boginje.
HTMLText_E7DF3E7B_CF3E_AC22_41DC_827FB786FFAF.html = Vsakemu lastniku konja je skrb za žival na prvem mestu. Včasih so bili ljudje od konja zelo odvisni, saj jim je pomagal preživeti. To je veljalo za kmeta, furmana ali jezdeca v vojaški konjenici na bojnem polju. Obvarovati konja pred poškodbo in boleznijo je bilo zelo pomembno opravilo. Z različnimi amuleti in magičnimi apotropejskimi simboli so opremili konja od glave do repa. Amulete so pritrdili na usnjene dele konjske opreme in na sedlo. Najdaljšo tradicijo med zaščitnimi simboli ima rdeča barva. Rdeča predstavlja vitalno silo življenja, to je kri, manifestacija božanske moči stvarjenja. Penis v erekciji je simbol kreativne moči božanstva in njegova sila odbije vse, kar bi škodilo konju. Amulet v obliki penisa so pritrdili na uzdo. Zlata barva, bleščeči kovinski obeski in okrogle falere imajo tudi močan magični učinek, saj delujejo kot zrcalo, v katerem nevarni demoni sami sebe zagledajo in se v trenutku izničijo. Tudi kavriji, polžki s porcelanasto hišico, izničijo demone. Posebni zvončki in zveneče okrasje prav tako varujejo pred zlemi silami. V starem Egiptu so konji včasih imeli na glavi okroglo bleščečo kovinsko ploščo, ki je pomenila, da konja varuje sam sončni bog Amon-Ra.
HTMLText_AC54864B_C1B5_6B45_41DB_C4ADDE277FED.html = Šestlistna rozeta je priljubljen simbol v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Poznale so ga že stare civilizacije, saj je pomenil združitev božanske svetlobe sonca, lune in zvezd v neskončnem krogu. Kot apotropejski simbol je rozeta prisotna od prazgodovine do danes. Upodabljali so jo na različnih uporabnih predmetih, na hišnih ali cerkvenih vhodnih portalih ter v notranjih prostorih.
Pri izdelavi konjske opreme so obrtniki pri krašenju pogosto izdelali motiv kroga s šestlistno rozeto. Luničasti amulet in rozeta sta zelo znana magična simbola, ki konja varujeta pred vsako nevarnostjo nevidnih temačnih sil.
Šestlistna rozeta v krogu je simbol Slovenskega etnografskega muzeja.
HTMLText_FD97A839_C3FD_26C5_41DF_69090634BE92_mobile.html = Adventni čas je najlepši del prazničnega leta in ljudski običaji ga poznajo tudi po konjih, ki se pojavijo v tem zimskem obdobju. Že sv. Miklavž je v nekaterih krajih opravil obhode po domovih skupaj s konjem. Tudi sam božični večer so ponekod preživeli v čakanju na t. i. konjička, ki je verjetno odmev poganskega solarnega kulta ob zimskem solsticiju. Božični konjiček je naznanil prihod mladega nepremagljivega sonca. Zmagoslavje luči v podobi konjička je zamenjal sv. Štefan, ki se v svojem življenju v Jeruzalemu nikoli ni ukvarjal s konji. Krščanstvo je sv. Štefana ustoličilo za zaščitnika konj in na njegov praznik, 26. decembra, po številnih krajih duhovnik opravi blagoslov konj.
Na štefanovo so ponekod pri maši prisotni tudi leseni ali voščeni konjički in druge domače živali. Živalske kipce postavijo pred oltar sv. Štefana in jih med mašo nesejo okoli oltarja. Z obredom je opravljena zahvala in prošnja svetniku za zdravje živine ter simbolična zaščita pravih živali, ki so ostale doma v hlevu.
HTMLText_E220A145_C0CD_694D_41E0_F0DE81BA1529_mobile.html = Bog Zevs je bil mojster preobrazbe v različne živali, da je lahko preslepil mlada dekleta. V podobi laboda se je prikupil lepi Ledi, se z njo ljubil in ob njej se je pojavilo jajce, iz katerega sta se rodila mitološka konjenika, Kastor in Poluks, znana pod skupnim imenom Dioskura. Njuna dvojna narava izraža mitski svetovni hemisferi - svet tostranskega življenja in svet mrtvih. Kot jezdeca varujeta in vodita človeka skozi skrivnostni prehod med življenjem in smrtjo. Na čelu nosita žarečo zvezdo, ki osvetljuje poti spodnjega sveta. Ljudje so ju častili v velikem svetišču na rimskem forumu, v bližini pa je bilo vodno zajetje, kjer naj bi napajala konje. Voda je imela zdravilne lastnosti, saj sta bila dvojčka vešča zdravljenja bolezni.
S pojavom krščanstva sta njuno vlogo prevzela Kozma in Damijan, zavetnika zdravnikov in lekarnarjev. Na Kastorja in Poluksa spominja ozvezdje Dvojčka.
HTMLText_F542A7D1_B873_B9F2_41DE_9DB08CB86694_mobile.html = Imata dolgo zgodovino. Veliko stvari je že tisočletja nespremenjenih. Konjsko opremo, ki je prihajala iz različnih obrtniških delavnic, so izdelovali kovači, usnjarji, sedlarji, pasarji. Konjska oprema in oprema jezdeca se razlikujeta med kulturami in geografskimi območji. Razliko določa tudi lastnikov socialni status. Ob prazničnih in obrednih slovesnostih je skupno vsem, da sta konj in jezdec prikazana v najlepši podobi. Med okrasnimi dodatki na konjski opremi prevladujejo svetlikajoči se predmeti, med barvami pa izstopata rdeča in zlata.
HTMLText_1C59EFD4_3F8F_1466_41BB_98CE392A896F_mobile.html = Keltski ritualni zakop konjev.
Izjemno arheološko odkritje v Kobaridu kaže na obstoj kultnega prostora, kjer so žrtvovali konje. Ob konjih so arheologi odkrili posamezne dele konjske opreme (brzde, okrasne gumbe in ploščice), orožje (sulice, mere, ščite), nakit (fibule in zapestnice).
Izkopali so tudi železen srp. Namen žrtvovanja ni znan, obred lahko povežemo z daritvijo božanstvu.
Kobarid.
Ok. 300 pr. Kr. | Tolminski muzej
HTMLText_9702D669_B8D2_BAD2_41CB_8378A45B5189_mobile.html = Ko je grški zdravilec in zgodovinar Ktezij v 4. stoletju pr. Kr. opisoval konju podobno žival iz Indije, so bralci osupnili nad podatkom, da ima na čelu rog, ki je spodaj razširjen in bele barve, na sredini črn, špica pa je rdeča. Takrat nihče ni pomislil, da Ktezij opisuje žival, ki bo za več kot dve tisočletji zaposlila človeško fantazijo. Samorog je fantastično bitje, ki se je pojavilo v neznani dimenziji časa v skrivnostnem raju in v različnih preobrazbah dočakalo digitalno dobo.
Samorogu ali enorožcu so pripisane različne lastnosti glede na prostor, kulturo in časovno obdobje. V ospredju je njegova fizična in duhovna popolnost. Kot elegenten konj z dolgim, spiralno zavitim rogom na sredini čela poseduje nadnaravno božansko moč. Je neulovljiv, le mlado dekle z lahkoto doseže, da se ji samorog približa in spokojno položi glavo v njeno naročje. Duhovna harmonija med dekletom in samorogom izraža nevidno silo, ki že od nekdaj povezuje žensko in konja.
HTMLText_E045A8B2_CF5B_E7C7_41E7_1BD66030F93F_mobile.html = Ko so trije kralji prišli v Betlehem počastit Jezusovo rojstvo, so prinesli posebna darila: zlato, kadilo in miro, dragoceno mazilo. Zlato je simbol božjega obličja, kadilo je znamenje božjega češčenja, mira pomeni božansko posvečenje. Vse tri stvari imajo izrazit magični apotropejski pomen v ritualih prehoda, ki spremljajo človeka od rojstva do smrti. Pot treh kraljev v Betlehem je iniciacijski proces, kot romanje, ki vodi do spoznanja skrivnosti lastnega bivanja. Konji so vodniki, ki kralje vodijo do izvira resnice v podobi rojstva božanskega otroka, ki ga obdaja mistična svetloba žareče zvezde.
Kraljevi konji so zaščiteni z rdečim okrasjem, z obeski in zvončki, da odganjajo zle sile.
HTMLText_E7B13817_C35D_66CD_41E1_660E171582FA_mobile.html = Konji se pojavijo v Indiji že v drugem tisočletju pred Kristusom. Praktični vsakdanji uporabi konja za delo in jahanje se je kmalu pridružila še duhovna povezava z božanstvi in obredna dejavnost, povezana z žrtvovanjem živali. Najbolj pomemben obred se je imenoval aśvamedha in je pomenil utrjevanje kraljeve oblasti ter jamstvo za rodovitnost narave. Beli konj s črnimi pikami se je eno leto prosto gibal po kraljestvu, spremljali pa so ga dvorni vojščaki. Če bi kdo hotel postati kralj, bi moral premagati vojake in si prilastiti konja. Ko se je konj po letu dni vrnil na dvor, so ga obredno umili, mazilili, okrasili in na koncu zadušili. Mrtvega konja so prenesli v poseben prostor, kjer je kraljica ob njem ostala vso noč. Nočno bedenje ob konju je simbolno pomenilo spolno združitev, ki prinaša blagostanje kraljestvu. Žrtvovanje belega konja in simbolno združitev v spolnem aktu so poznale tudi kulture v Evropi. Sveta poroka, hieros gamos, je bila mistična spolna združitev med božanstvi, ki je včasih potekala na nenavaden način. V grški mitologiji je opis, kako se je Pozejdon v podobi žrebca združil s kobilo, ki je bila v resnici Demetra, boginja rodovitnosti zemlje. Kult Demetre v podobi sedeče boginje s konjsko glavo so Grki častili v Arkadiji na Peloponezu.
HTMLText_A2BC3E66_C1BA_FB4F_41E4_6A6CA692351A_mobile.html = Konjska podkev je znana kot simbol za zaščito hišnega vhoda, predvsem pa je bila obvezno pritrjena nad vrati v hlev, da varuje živino. Ponavadi je rogovilasti del obrnjen navzdol, da negativna sila izgine v tla, drugje pa jih obrnejo navzgor, da zajemajo pozitivno energijo. V vsakem primeru so podkve star apotropejski simbol, ki je verjetno povezan tudi z grško boginjo Semelo, ki jo od rimske dobe dalje poznamo z latinskim imenom Luna. Boginja se je vsak večer odpeljala v nebo na vozu z dvema belima konjema. Na glavi je imela polmesečno žarečo krono s kraki, obrnjenimi navzgor. Ljudje so iz oblike njene krone ustvarili zelo popularen amulet za konje. Luničasti amuleti so bili narejeni iz bleščeče kovine in so jih konji nosili pod vratom. Redko so bili širši od deset centimetrov, izjemen pa je primer iz Nemčije, kjer so v kraju Wintrich ob reki Mozela našli kar 62 centimetrov širok amulet. Amulet iz bronaste pločevine je bil del konjske opreme, ki so jo položili v grob zraven pokojnika ok. leta 450 pr. Kr.
HTMLText_FCE898C7_C355_674D_41E0_6B596894A92D_mobile.html = Le kdo ne pozna svetega Jurija, mladeniča v viteški opremi na bojevitem konju, ki pogumno z mečem ali sulico pobija strašnega zmaja? Toda manj je znano, da je bil Jurij več stoletij brez konja. Upodobitve ga kažejo s križem ali oljčno vejico v roki, v pozi ponižnega mučenca, ki se mu je življenje končalo z usmrtitvijo v 4. stoletju. Na križarskih osvajanjih Bližnjega vzhoda so vitezi izbrali sv. Jurija za vzornika in zaščitnika. Predstavljal je pogumnega kristjana, ki se bori proti poganskemu sovražniku v podobi zmaja. Vendar to je zgolj zunanji videz dramatičnega spopada, ki ima v resnici nevidne kozmološke razsežnosti. S tanko plastjo nove vsebine je krščanstvo prekrilo staroslovansko, keltsko ali celo starejše obredje, ki je slavilo prihod rodovitnega pomladanskega obdobja. Jezdec na belem konju je bil simbol zmagoslavja svetlobe nad temo, življenja nad smrtjo, prebujanje narave in ljubezenskih strasti med ljudmi.
HTMLText_F92A8580_B8D6_5E52_41B6_86C508290429_mobile.html = Med gorgonami, gnusmimi bitji grške mitologije, je bila tudi Meduza, ki je zanosila s Pozejdonom. Preden je rodila neznano bitje, jo je ubil Perzej in ji odsekal glavo. V tistem trenutku se je iz njene krvi dvignil krilati konj bele barve – Pegaz. Kot božanska žival je obladoval nebo in zemljo, zato ga je vrhovni bog Zevs pripeljal na nebesni Olimp. Pegaz je Zevsu nosil gromovite strele.
Zaradi tega se lahko ob grmenju in blisku spomnimo na Pegaza, nanj pa spominja tudi zvočno nasprotje hrupnemu gromu – glasbena ustvarjalnost človeštva. Na grški gori Helikon je Pegaz s kopiti izkopal čudežni vodni izvir Hipokrena. Tam so se zadrževale in pile opojno tekočino muze, Zevsove hčere, ki so izbrancem v človeškem rodu prebujale umetniški navdih, predvsem v glasbi. Zato koncertne dvorane in operne hiše pogosto krasijo motivi Pegaza in brhkih muz, ki prepevajo, plešejo ali igrajo na glasbila. Po Pegazu se imenuje ozvezdje na severnem nebu.
HTMLText_E44233F0_C355_2943_41B4_B2244900FE7A_mobile.html = Med krščanskimi svetniki sodi Martin med najbolj popularne, saj je njegov praznik 11. novembra povezan z dobrinami narave. To je praznik vina, ki ga popestrijo različne jedi, med katerimi je najbolj znana pečena gos. Martin je živel v 4. stoletju in je kot vojak rimske konjenice nekega dne srečal premraženega berača in mu podaril pol svojega plašča. Motiv rimskega vojaka, ki sedeč na konju z mečem reže plašč rdeče barve, je v ospredju umetniških upodobitev sv. Martina. Izrazito poudarjena rdeča barva ni naključna, ampak skrbno ohranjen simbol, ki prenaša predkrščansko sporočilo v sedanji čas. Rdeča je simbol krvi, ki pomeni vitalno silo. S krvjo žrtvenega petelina so nekoč Kelti poškropili svoje konje. Petelin je bil sveta ptica, ki je zaznal nevidni prehod med svetlobo in temo, med svetom mrtvih in živih. Njegova kri je imela velik zaščitni pomen. Starodavno navado so na Irskem ohranili tudi s pojavom krščanstva in jo izvajali na praznik sv. Martina vse do 19. stoletja.
HTMLText_F2C75436_B853_BEBE_41E0_29D4A6DBA4C6_mobile.html = Med praznovanjem ob koncu tridesetletne vojne leta 1648 se je na ulicah nemškega mesta Osnabrück pojavilo več sto dečkov, ki so jahali lesene konjičke. Nenavadna igrača je bila izdelana iz lesene palice, na kateri je bila nataknjena konjska glava iz blaga ali papirja. Takrat verjetno nihče ni pomislil, da bo ta igrača postala čez več kot 370 let zelo priljubljena tudi pri deklicah. Po svetu so organizirana tekmovanja v preskakovanju ovir in izvajanju drugih veščin, ki jih deklice obvladajo s konjičkom na palici.
Svet igrač, povezan s konji, se je v zadnjih desetletjih usmeril v ustvarjanje fantastičnih bitij, med katerimi izstopa mavrična kobila v podobi krilatega samoroga. Zlasti deklice so v svoje okolje sprejele tovrstne igrače, slikanice, knjige, filme, računalniške igrice, nakit in oblačila. . Neskončna čreda živobarvnih, bleščečih in dolgonogih konjskih lepotic s frizirano grivo, prinaša v domišljijo otrok namišljene ideale, ki se prepletajo z resničnimi človeškimi lastnostmi iz vsakdanjega življenja.
HTMLText_F8582FFB_B8D6_C9B6_41E5_15604C3F8671_mobile.html = Morda jo je res, saj poznamo grafiko iz 17. stoletja, ki prikazuje Pegaza, kako je v družbi boga Apolona prišel na rahlo dvignjeno ravnico blizu Rogatca. S sprednjimi nogami je zakopal v tla in iz zemeljskih globin je na površje pritekla zdravilna mineralna voda. Izvir se je po vzoru Hipokrene imenoval Roitschocrene.
Mesto Rogaška Slatina ima upravičeno v grbu krilatega Pegaza, saj je ideja baročnih humanistov v simbolnem pomenu še danes aktualna, ker združuje nevidne božanske sile z bogastvom vidne narave.
HTMLText_F5428ECC_B852_4BD2_41DF_3510FA221363_mobile.html = Nenavaden božanski genetski eksperiment na grškem Olimpu je razpolovil človeka in konja, oboje združil, in nastal je kentaver. Poznamo številne različice in dolg imenski seznam kentavrov. Med njimi je najbolj znan Hiron, ki sodi med najstarejše kentavre, v mitološko obdobje titanov, predhodnikov bogov na Olimpu. V nasprotju z drugimi kentavri, ki so težko brzdali svojo divjo naravo, je bil Hiron zelo izobražen, saj sta se zanj zavzela boginja Artemida in bog Apolon. Naučila sta ga veščin lova, zdravilstva, glasbe in prerokovanja. Hiron je znanje prenašal naprej in učil Asklepija, boga zdravilstva, grška vojščaka Ahila in Jazona, ki je vodil slovite junake Argonavte. Hiron je človeški del telesa vedno zakrival z ogrinjalom.
In še ena lastnost Hirona – sprednje noge so bile človeške, ne konjske! Njegova zemeljska nesmrtnost se je prenesla na nebesni svod, ko ga je Zevs spremenil v ozvezdje Kentaver.
HTMLText_E34C0CF0_C0CA_FF43_4186_B351C7068C1E_mobile.html = Niso vsi konji prijazni, prav tako nekateri jezdeci povzročajo škodo. Obstajajo različna demonska bitja, ki v nočnih urah neopazno pridejo v domove ljudi in vstopijo v njihove sanje.
Začne se nočna mora, strašno mučenje spečega človeka, za katerega je prebujanje edina odrešitev. Beli in črni konji so v sanjah ponavadi prisotni z dobrimi nameni, včasih pa se pojavijo v demonski obliki, ustvarijo duševni nemir, saj vstopijo v najbolj skrivnostne globine človeške podzavesti.
Tudi jezdeci se pojavijo v sanjah, vendar niso nikoli tako grozni, kot jih je srečal v lastni viziji Janez Evangelist pred skoraj dva tisoč leti. V Svetem pismu je ohranjen njegov zapis o videnju konca sveta in o pojavu štirih apokaliptičnih jezdecev: na belem konju je sedel antikrist, jezdec na rdečem konju je naznanil vojno, črni konj je pomenil lakoto in zadnji, četrti jezdec na konju mrtvaško blede barve, je bil Smrt.
HTMLText_E5EC0E22_C0B5_3AC7_41CF_4E03F6395D1D_mobile.html = Njeno božansko poreklo je še vedno skrivnostno. Zagotovo sodi med najpomembnejše keltsko-rimske boginje, saj je bila med ljudmi zelo priljubljena. Posvetilne votivne oltarje najdemo povsod po Evropi, pri nas predvsem na Štajerskem. Bila je zaščitnica konj in jezdecev, zato so jo zelo častili pripadniki vojaške konjenice. Njen pomen pa ni bil povezan samo s konji, ampak je imela pomembno vlogo tudi v procesu rodovitnosti narave in posmrtnega življenja. Boginja ponavadi sedi na prestolu med dvema konjema, pogosto pa jaha konja, včasih na njem celo lahkotno poležava. Epona je prikazana tudi s ključem v roki, kar pomeni, da odpira vrata prehoda v druge dimenzije.
Boginjo so v krščanstvu zamenjali sv. Jurij, sv. Martin in sv. Štefan. Danes vsi poznamo majhne konje ponije, manj pa je znano, da so ljubki konjički dobili ime po boginji Eponi.
HTMLText_F65AA933_B852_F6B6_41E0_81838D24F6BC_mobile.html = Odziv konja do svojega lastnika marsikdaj presega človeški logični razum. Težko je sprejeti spoznanje, da konji lahko sočustvuje ali pa opozori lastnika pred nekim dejanjem. Nenavadne živalske sposobnosti so ljudje prepoznali kot božji dar. Izvrsten je opis obnašanja Ahilovih konj, Ksantosa in Balija, v Homerjevi Iliadi, ki sta iz Pozeidonove črede nesmrtnih. Ob smrti Ahilovega prijatelja Patrokla na bojnem polju pred Trojo sta konja z jokom izkazala žalovanje za njim. Govoreči konj Ksantos je Ahilu povedal, da je tudi njegov konec blizu in da usodi ne ubeziš niti z najhitrejšimi konji.
HTMLText_E9F25B75_B872_4AB2_41E2_116D948755D4_mobile.html = Po dolgotrajnem obleganju azijske Troje so se Grki navidezno vrnili v domovino, pred mestnim obzidjem pa pustili ogromnega lesenega konja, v katerem je bilo skrito okoli štirideset najboljših vojščakov. Trojanci so konja odvlekli v mesto in slavili zmago nad Grki. Toda v resnici je bilo slavje uvertura v njihovo pogubljenje. Epski prizor sredi noči, ko je mesto zaspalo, je slikovito opisal rimski pesnik Vergil:
Konj velikanski, stoječ sredi mesta, siplje iz sebe vojščake.
Grki so zavzeli in opustošili Trojo, znamenita ukana z lesenim konjem pa je že več kot tri tisočletja prisotna v spominu človeštva. Domiselno napadalno taktiko grškega junaka Odiseja, za katerega pravijo, da se je po smrti spremenil v konja, je tehnološki napredek 21. stoletja prenesel v svet računalništva. Ko se v računalniku pojavi program z imenom Trojanski konj, je čas za branje Homerjeve Iliade in Odiseje.
HTMLText_FBC949DD_C3F7_397D_41D2_BAC7B0BB2413_mobile.html = Poseben status konjev se v afriških kulturah začne s selitvijo Hiksov iz vzhodnega Sredozemlja v delto Nila. Hiksi so pred več kot 3500 leti zavladali v severnem Egiptu predvsem po zaslugi konjenice in uporabe bojnih vozov. Čeprav je bila doba Hiksov kratkotrajna, je pustila sledi v konjereji, ki se je začela izjemno hitro razvijati pod okriljem vladajoče strukture. Faraoni so izkoristili vsako priložnost, da so izpostavili veličino elitne konjenice. Med vladanjem Ramzesa II. je okoli leta 1270 pr. Kr. prišlo do znamenitega spopada med Egipčani in Hetiti na ozemlju današnje Sirije. Zmagovalca ni bilo, podpisan je bil prvi mirovni sporazum v zgodovini, dogajanje na bojnem polju pa je veliki faraon izrabil za lastno propagando. Na stenah različnih svetišč v današnjem Luksorju, v Abidu in Abu Simblu se je Ramzes II. ovekovečil na bojnem vozu. Prizor s konjsko vprego je v nadnaravni velikosti, saj gre za božansko vprego, nad katero bedi vrhovni bog Amon v podobi sončnega diska. Konji so bili za Egipčane zelo dragoceni, nanje so skrbno pazili in jih pred nevarnostjo zavarovali tudi z amuleti. V nekdanji Nubiji, med Egiptom in Sudanom, so našli ob kraljevih grobnicah pokopane konje, ki so jih stoje postavili v jamo in jih zasuli.
Trgovanje s konji po Afriki se je razširilo predvsem v dobi rimskega imperija in kasneje v srednjem veku. Konjereja je postala pomembna ekonomska panoga v novih kraljestvih. Konji so bili zelo cenjeni v krogu vladajoče elite in so imeli privilegiran status. Razkošno okrašeni so bili prisotni na vseh dvornih ceremonijah, svoje mesto pa so našli tudi v duhovnem in mitološkem svetu. Kovinske in keramične figurice konjev z oboroženimi jezdeci so na območju Čadskega jezera uporabljali kot amulet. Podobe jezdecev iz sveta božanskih prednikov pa so v lesu, bronu in slonovini krasili svetišča in hišne oltarje različnih ljudstev v obsežnem območju Sahela in predvsem v nekdanjem Beninskem kraljestvu (danes jugozahodna Nigerija).
HTMLText_A647B84C_B82E_56D2_41DD_0A6CD3A502D6_mobile.html = Pozejdon, gospodar svetovnega vodovja, je bil strah in trepet človeštva. Njegova silna moč je ustvarjala uničujoče potrese in poplave. Kljub temu pa so ga ljudje hvaležno častili, saj je bil stvarnik živali, vseh živali – konja! Gospodar konjev je bil oče krilatega Pegaza in kot blisk hitrega Ariona. Slovel je po čredi kopenskih nesmrtnih konjev in po morskih hipokampih, ki so namesto kopit imeli plavuti. Pozejdon je bil zaščitnik vseh konjev in jezdecev. Romarji so v zahvalo ali s prošnjo za zdravje živali in varnost jahačev v njegova svetišča prinašali kipce konjičkov. Lesene figure hipokampov so postavljali na ladijske premce za magično zaščito plovila in posadke. Rimljani so Pozejdona poznali pod imenom Neptun.
HTMLText_A3AA183C_B831_D6B2_41E5_6C378F7E7CD1_mobile.html = Sobivanje človeka in konja je skozi zgodovino prisotno predvsem v različnih dejavnostih, ki so pomenile preživetje. Konj je pomagal človeku premagovati razdalje, omogočil mu je selitve, skupaj sta obdelovala zemljo in lovila živali za hrano. Pri kmečkih opravilih je bil konj nepogrešljiv, prav tako pri transportu težkega tovora. Konj je nosil in z vprego prevažal ljudi za dnevne potrebe, za zabavo, šport. Razvila se je konjereja in reja različnih pasem konj. Močna vez s človekom je konja vpeljala v domišljijski svet ljudskega izročila, vsakdanjih pregovorov in v poimenovanje geografskih prostorov.
Žal so človeški temačni nagoni izrabili konja v morilske namene v raznih bitkah in vojnah. Skupaj z vojaki so na bojiščih padali tudi konji. Več milijonov konj je poginilo v štirih letih trajanja prve svetovne vojne.
Intenzivni tehnološki razvoj v transportu in kmetijstvu je zelo omejil uporabno vlogo konja. Vse je kazalo, da bo 20. stoletje usodno za zveste spremljevalce človeštva, toda bojazen je bila odveč. Človeštvo potrebuje konje bolj kot kdajkoli v zgodovini. Sodobna digitalna doba, ki drvi v neznano smer, povečuje odtujenost človeka od sočloveka in predvsem od sobivanja z naravo. Posledice čutita posameznik in družba, zato so dragocene številne dejavnosti, ki ljudem vračajo stik z naravo. Tudi pozornost do konjev je vse bolj v ospredju, predvsem ko gre za šolane terapevtske konje, ki pod vodstvom usposobljenih strokovnjakov zelo pomagajo osebam s posebnimi potrebami.
HTMLText_8A5FBC1A_B8F1_CE76_41B6_55973FF0A413_mobile.html = Spiralno zaviti rog bele barve je najbolj prepoznavno znamenje samoroga. Rogate živali imajo v starih verstvih pomembno mesto, rog pa je od nekdaj imel magični pomen, ki varuje človeka. Tudi skrivnostnemu rogu samoroga so pripisovali magično moč, saj naj bi po legendi samorog z dotikom roga očistil vsako tekočino in v njej razkrojil strupene snovi. V 16. stoletju so farmacevti in zdravilci vse bolj uporabljati t. i. rog samoroga za zdravilne namene. Nastrgane delce iz površine roga so farmacevti prodajali kot protistrup.
In od kod so se nenadoma pojavili rogovi samorogov? Rog je v resnici zob kita narvala, enorožca, ki živi v Arktičnem morju. Zobe so ljudje pridobili med kitolovom ali pa so jih našli na obali.
HTMLText_E250F503_C0CD_2EC5_41AB_B0A5EA92E199_mobile.html = Svetopisemski opis nebesnih jezdecev je pustil sledi tudi v slovenskem ljudskem izročilu. Zanimiv je primer s Koroškega, s preroško poanto:
Videli so v zraku na vrhu Pece žarečega vojaka na konju, ki je mahal z gorečim mečem na vse štiri strani sveta. Vsa družina je pokleknila in zmolila, obrnjena proti Peci, ves rožni venec. Nato je prikazen izginila. Še tisto leto se je pričela strašna francoska vojna.
Vinko Möderndorfer, 1924
HTMLText_F75ACBDE_B856_49EE_41C4_6DAF642254A1_mobile.html = V 16. stoletju je družina Lamberg na svojem gradu Kamen pri Begunjah naročila poslikavo velike dvorane s fresko, ki je prikazovala motiv dvoboja med njihovim pradedom Gašperjem Lambergarjem in velikanom Pegamom. Upodobljen je bil prizor, kako je na ravnici pred Dunajem Lambergar odsekal velikanovo glavo in jo cesarju položil pred noge. Na steni je bil upodobljen tudi Lambergarjev konj, kako pije vino rebulo in zoba rumeno pšenico iz zlatih jasli. Grad je zdaj v ruševinah in freska žal ni več ohranjena. Ohranila se je ljudska pesem, motiv dvoboja pa je postal priljubljen okras panjskih končnic.
HTMLText_8DF531E0_B8F2_B9D2_41E0_46E6F0A904C4_mobile.html = V grbu mesta Ljutomer je zanimiv motiv samoroga v družbi zmaja. Zmaju se ponavadi pripisuje negativni pomen. Toda marsikdaj je zmaj zaradi mogočne nadnaravne moči lahko tudi zaščitnik pred nevarnostjo. V nekaterih srednjeveških virih sta samorog in zmaj prisotna na zemlji že pred bibličnim vesoljnim potopom, ki ga preživita na Noetovi barki. Samorog in zmaj sta dominatni fantastični živali, zato je njuna prisotnost v različnih grbih zelo pogosta.
HTMLText_EF58FC46_CEEB_6C62_41E7_FA30B7AC94CD_mobile.html = Vera v posmrtno življenje je ustvarjala vizijo rajskega sveta, ki je bil zelo podoben tistemu, ki so ga ljudje poznali med bivanjem na zemlji. Zato je razumljivo, da so želeli tudi v večnosti imeti ob sebi tisto, kar jim je pomenilo največ. Prehod v posmrtno večno življenje so si v kulturah po svetu različno predstavljali. Marsikje so verjeli v čudežno moč konja, ki je bil zmožen varno pospremiti dušo umrlega v onostranstvo. Povezanost človeka in konja se izraža tudi v grobnem kultu. Od prazgodovine do srednjega veka so bili ponekod znani običaji, da so ob ljudeh pokopali tudi konje z okrasjem in jahalno opremo. Včasih so v grob položili tudi voz.
Konj je kot psihopomp, spremljevalec duše, z magično močjo spremljal ali na vozu popeljal dušo pokojnika skozi obnovitveni proces, ki je vodil v ponovno rojstvo in večno življenje.
HTMLText_D26DD241_CEFA_945E_41E0_F2D1E55DA180_mobile.html = Človeštvo je v dolgi zgodovini doživelo različne naravne katastrofe. Največja se je zgodila že na samem začetku – vesoljni potop. Uničujoča povodenj je pustila sled v mitoloških zgodbah starih kultur po vsem svetu. Iz starih pripovedi pa je manj znana zgodba o padanju sonca proti zemlji. Sončni bog Helij je sinu Faetontu obljubil, da mu izpolni vsako željo, in slave željan mladenič se je hotel po nebesnem svodu zapeljati z očetovo sončno vprego. Helij je vedel, da je to pogubno dejanje, toda držal je obljubo in sinu prepustil vajeti ognjenih konjev. Z žarečo krono na glavi se je Faetont na sončnem vozu pognal čez obzorje in kmalu spoznal silno moč božanske vprege, ki je ni zmogel krotiti, in je krenila iz tirnic nebesne poti ter drvela proti zemlji. Strašna vročina je obdala zemljo in vrhovni bog Zevs je moral ukrepati: z nebesnih višav je zalučal strelo, ubil voznika in z neba sklatil sončni voz, ki se je razletel na kose. Zemlja je bila rešena.
Kako pa danes razumeti vse hitrejše globalno segrevanje ozračja? Ali se spet približuje sončni voz in se nam obeta nova zgodba v mitologiji človeštva?
HTMLText_CBE61C69_D6F8_0F55_41D6_774BE75B917B_mobile.html = Homerjevi sloviti epski pesnitvi, Iliada in Odiseja, sta med nami skoraj že tri tisočletja. V obeh so prvič na enem mestu prikazane vse glavne mitološke in simbolne prvine, povezane s konji, kot jih je poznal prazgodovinski človek velikih civilizacij v Sredozemlju in celinskem zaledju. Spoznamo Pozejdonove konje, ki živijo v morju, beremo o čudovitih belih konjih, ki se bleščijo kot sonce, prisluhnemo govorici nesmrtnih Ahilovih konj, ki sta sinova Zefirja, božanskega vetra. Na koncu epske zgodbe se pojavi še znamenita ogromna lesena konstrukcija konja, ki je zapečatila usodo Troje.
Homer je v Iliadi prikazal tesno sobivanje človeka in konja skozi čustvene reakcije Ahilovih konj, ko na bojnem polju umre njegov prijatelj Patrokel. V opisu pogrebnih svečanosti in pripravah na sežig mrtvega Patrokla – Homer nam zaupa še eno skrivnost, povezano s konji –, so štirje obredno žrtvovani konji umrlega pospremili v večno življenje.
Univerzalni arhetipski simbolni pomen konja je v starih civilizacijah najbolj izrazit v povezavi s soncem in svetlobo. Po nebesnem svodu konji peljejo sonce, da sveti na zemljo, duše umrlih s svetlobo spremljajo v onostranstvo, v misterijih pa skozi iniciacijo vodijo človeški um do najvišje stopnje zavesti – do duhovne popolnosti v neminljivi svetlobi.
HTMLText_AF8801B9_C1B5_29C5_41E2_ED71F10F1A83_mobile.html = V neznani globini zgodovine človeštva se je v nekem trenutku pojavila zamisel o sobivanju konja in sonca. Nenavadna kombinacija je ljudem pomagala razumeti neznano silo, ki vsako jutro dvigne sonce in ga premika po nebesnem svodu do večerne zarje. Podobno velja za nočno potovanje lune. Konji, vpreženi v sončni in lunin voz, so tudi sami postali simbol svetlobe, ki prinaša luč spoznanja božanske narave Skrivnosti in Resnice v misterijih, meditacijah in šamanskih obredih.
Neminljivi beli konji obvladujejo neskončne dimenzije časa in prostora. V starodavnih mitih se beli konj pojavlja skupaj z univerzalno Veliko boginjo, ki v simbolu kroga in spirale predstavlja ciklično kroženje v fizičnem in duhovnem svetu. V cikličnem krogu človeškega življenja nastopi najpomembnejši trenutek ob prehodu v posmrtno obliko bivanja. Konj je vodnik duše, ki jo vodi skozi preobrazbo do novega rojstva v večni svetlobi kraljestva Velike boginje.
HTMLText_E7DF3E7B_CF3E_AC22_41DC_827FB786FFAF_mobile.html = Vsakemu lastniku konja je skrb za žival na prvem mestu. Včasih so bili ljudje od konja zelo odvisni, saj jim je pomagal preživeti. To je veljalo za kmeta, furmana ali jezdeca v vojaški konjenici na bojnem polju. Obvarovati konja pred poškodbo in boleznijo je bilo zelo pomembno opravilo. Z različnimi amuleti in magičnimi apotropejskimi simboli so opremili konja od glave do repa. Amulete so pritrdili na usnjene dele konjske opreme in na sedlo. Najdaljšo tradicijo med zaščitnimi simboli ima rdeča barva. Rdeča predstavlja vitalno silo življenja, to je kri, manifestacija božanske moči stvarjenja. Penis v erekciji je simbol kreativne moči božanstva in njegova sila odbije vse, kar bi škodilo konju. Amulet v obliki penisa so pritrdili na uzdo. Zlata barva, bleščeči kovinski obeski in okrogle falere imajo tudi močan magični učinek, saj delujejo kot zrcalo, v katerem nevarni demoni sami sebe zagledajo in se v trenutku izničijo. Tudi kavriji, polžki s porcelanasto hišico, izničijo demone. Posebni zvončki in zveneče okrasje prav tako varujejo pred zlemi silami. V starem Egiptu so konji včasih imeli na glavi okroglo bleščečo kovinsko ploščo, ki je pomenila, da konja varuje sam sončni bog Amon-Ra.
HTMLText_AC54864B_C1B5_6B45_41DB_C4ADDE277FED_mobile.html = Šestlistna rozeta je priljubljen simbol v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Poznale so ga že stare civilizacije, saj je pomenil združitev božanske svetlobe sonca, lune in zvezd v neskončnem krogu. Kot apotropejski simbol je rozeta prisotna od prazgodovine do danes. Upodabljali so jo na različnih uporabnih predmetih, na hišnih ali cerkvenih vhodnih portalih ter v notranjih prostorih.
Pri izdelavi konjske opreme so obrtniki pri krašenju pogosto izdelali motiv kroga s šestlistno rozeto. Luničasti amulet in rozeta sta zelo znana magična simbola, ki konja varujeta pred vsako nevarnostjo nevidnih temačnih sil.
Šestlistna rozeta v krogu je simbol Slovenskega etnografskega muzeja.
HTMLText_6FF3FE97_53E3_71B7_41A1_651BB5C8746C.html = Razstavo Sveti konji - nebesni jezdeci je pripravil Slovenski etnografski muzej, zanj Natalija Polenec, direktorica
Avtor zasnove in kustos razstave:
dr. Marko Frelih
Besedila:
dr. Marko Frelih
Zasnova prostorske postavitve, arhitektura in oblikovanje razstave:
Ariana Furlan Prijon
Celostna podoba razstave in grafično oblikovanje razstave:
Barbara Bogataj Kokalj
Sodelavci|ke Slovenskega etnografskega muzeja:
mag. Maja Kostric Grubišić, koordinatorka razstave
mag. Ana Motnikar, Gregor Kos, Žiga Rehar, Jozica Mandeli Novak, restavratorji
Miha Špiček, Blaž Verbič, priprava fotografskega gradiva
Sonja Kogej Rus, Katarina Nahtigal, programi in izobraževalne dejavnosti, didaktični elementi na razstavi
Žiga Rehar, ilustrator didaktičnih elementov
mag. Maja Kostric Grubišić, mag. Irena Pleščivenik, Maja Kocjan, komuniciranje in programž
Silvester Lipovšek, Boštjan Marolt, tehnična podpora
Oblikovanje svetlobe:
Marjan Višković
Fotografije:
Peter Naglič, Günther Hölbl, Marjan Smrke, Jan Ciglenecki, Marko Frelih, Luka Zwitter, Janez Pikon, Narodna galerija | National Gallery, Dokumentacija SEM | SEM documentation, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije | Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia
Slikovno gradivo:
Narodni muzej Danske | National Museum of Denmark, Mestna knjižnica Boulogne-sur-Mer, Francija | Boulogne-sur-Mer City Library, France, Umetnostnozgodovinski muzej Dunaj, Avstrija | Museum of Art History Vienna, Austria, Goethejeva hiša, Nemčija | Goethe House, Germany, Nova pinakoteka, Nemcija | New Pinakothek, Germany, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija [ National and University Library, Slovenia, Občina Ljutomer | Municipality of Ljutomer, Občina Rogaška Slatina |
Municipality of Rogaška Slatina, Vasja Vidmar, Fotografski arhiv Günther & Ingrid Hölb| | Photo archive Günther & Ingrid Hölbl.
Projekcijsko mapiranje:
Peter Vrčkovnik
Prevod Translation:
Romana Mlacak, Urška Furlan
Jezikovni pregled:
Vilma Kavšček
HTMLText_63842CB1_5361_318B_4192_A5C35C7B77C6.html =
HTMLText_630741DC_5367_33B9_41C6_E4D012E848E1.html = KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Pritličje razstavne hiše
OD
20. oktober 2022
DO
14. januar 2024
KUSTOS:
dr. Marko Frelih
VIRTUALIZACIJA:
Tomislav Király
KOORDINACIJA VIRTUALIZACIJE:
Blaž Verbič
HTMLText_6FF3FE97_53E3_71B7_41A1_651BB5C8746C_mobile.html = Razstavo Sveti konji - nebesni jezdeci je pripravil Slovenski etnografski muzej, zanj Natalija Polenec, direktorica
Avtor zasnove in kustos razstave:
dr. Marko Frelih
Besedila:
dr. Marko Frelih
Zasnova prostorske postavitve, arhitektura in oblikovanje razstave:
Ariana Furlan Prijon
Celostna podoba razstave in grafično oblikovanje razstave:
Barbara Bogataj Kokalj
Sodelavci|ke Slovenskega etnografskega muzeja:
mag. Maja Kostric Grubišić, koordinatorka razstave
mag. Ana Motnikar, Gregor Kos, Žiga Rehar, Jozica Mandeli Novak, restavratorji
Miha Špiček, Blaž Verbič, priprava fotografskega gradiva
Sonja Kogej Rus, Katarina Nahtigal, programi in izobraževalne dejavnosti, didaktični elementi na razstavi
Žiga Rehar, ilustrator didaktičnih elementov
mag. Maja Kostric Grubišić, mag. Irena Pleščivenik, Maja Kocjan, komuniciranje in programž
Silvester Lipovšek, Boštjan Marolt, tehnična podpora
Oblikovanje svetlobe:
Marjan Višković
Fotografije:
Peter Naglič, Günther Hölbl, Marjan Smrke, Jan Ciglenecki, Marko Frelih, Luka Zwitter, Janez Pikon, Narodna galerija | National Gallery, Dokumentacija SEM | SEM documentation, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije | Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia
Slikovno gradivo:
Narodni muzej Danske | National Museum of Denmark, Mestna knjižnica Boulogne-sur-Mer, Francija | Boulogne-sur-Mer City Library, France, Umetnostnozgodovinski muzej Dunaj, Avstrija | Museum of Art History Vienna, Austria, Goethejeva hiša, Nemčija | Goethe House, Germany, Nova pinakoteka, Nemcija | New Pinakothek, Germany, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija [ National and University Library, Slovenia, Občina Ljutomer | Municipality of Ljutomer, Občina Rogaška Slatina |
Municipality of Rogaška Slatina, Vasja Vidmar, Fotografski arhiv Günther & Ingrid Hölb| | Photo archive Günther & Ingrid Hölbl.
Projekcijsko mapiranje:
Peter Vrčkovnik
Prevod Translation:
Romana Mlacak, Urška Furlan
Jezikovni pregled:
Vilma Kavšček
HTMLText_1C592FD4_3F8F_1466_41AA_B5AD62070B25.html = V galopu
po deželi
blaženih
HTMLText_F858DFFB_B8D6_C9B6_41D4_0869CA56CBD1.html = Je pegaz pil
mineralno vodo iz
rogaške slatine
HTMLText_F542F7D1_B873_B9F2_41BB_1EA1CD79CEEE.html =
HTMLText_F92AF580_B8D6_5E52_41DC_23B6A7D961AB.html = Krilati lepotec,
rojen v
krvi pošasti
HTMLText_F2C75436_B853_BEBE_41DE_688424A7E287.html = Mavrična kobila
po zadnji modi
HTMLText_F744CBD3_B856_49F6_41E6_66AE06564005.html = On pije samo žlahtno
kapljuci rebulo
HTMLText_A6481849_B82E_56D2_41E2_27E962FEFD77.html = Planetarni bog
je ustvaril konja
HTMLText_8A5FAC19_B8F1_CE72_41B7_E0536B5943F7.html =
HTMLText_97032669_B8D2_BAD2_41C6_52137006D956.html =
HTMLText_8DF521DF_B8F2_B9EE_41E1_5DEE98FE71AB.html =
HTMLText_E9F34B72_B872_4AB6_41BD_1F00E8E07B83.html = Trojanski konj simobol -
prevare, ki noče izginiti
HTMLText_A3A8B838_B831_D6B2_41E6_21EDE995E3E8.html = Zanesljiva stabilnost
v spremembi časa
HTMLText_F542CECA_B852_4BD6_41D6_9F04635A0556.html = Človek v konju
ali konj v človeku
HTMLText_F658292D_B852_F652_41C2_68067241357E.html = Čustva in
preroški dar
nesmrtnih konj
HTMLText_AF8871B9_C1B5_29C5_41E3_46238D52C4A8.html = Beli konj in
Velika boginja
v spirali večnosti
HTMLText_CBE78C66_D6F8_0F5F_41DF_5F6AE26D980C.html = Konji kot žarki
žarečega sonca
HTMLText_A2BC6E66_C1BA_FB4F_41CE_EF9276DF27CC.html = Magija nočne svetlobe
v konjski podkvi
HTMLText_D26EF23D_CEFA_9426_41D3_7ABEE048FDEA.html = Sončni voz
pa je drvel
proti zemlji
HTMLText_EF5B9C45_CEEB_6C66_4198_49979B090C87.html = V galopu
po deželi
blaženih
HTMLText_E7B0F816_C35D_66CF_41E7_D7C361710A61.html = Beli konj in
sveta poroka
HTMLText_E5EC5E22_C0B5_3AC7_41B9_887CBAE5BE2C.html = Epona – tujka
v rimskem panteonu
HTMLText_E250C503_C0CD_2EC5_41C1_B5A84B9A51E3.html =
HTMLText_E220B144_C0CD_6943_41C4_F0F11C8CBF07.html =
HTMLText_E04558B1_CF5B_E7C5_41C8_963F2823531C.html = Kraljeva pot –
pot spoznanja in
modrosti
HTMLText_FCE8A8C6_C355_674F_41A3_BF8853044A55.html =
HTMLText_E34CBCEE_C0CA_FF5F_41DA_2BCBB00F3559.html = Nemirne noči in
konec sveta
HTMLText_E31AB1A7_C0FB_69CD_41CE_99D2C41FFE1F.html = Oni čutijo zemljo,
energijo Matere
zemlje
HTMLText_E44203EF_C355_295D_41C7_AA0D4BF6152E.html =
HTMLText_FD97F839_C3FD_26C5_41CD_786677D0F6A1.html = Svetnik, konjiček
in mlado sonce
HTMLText_FBC9B9DC_C3F7_3943_41D2_C3C88BF5B7AB.html =
HTMLText_E34B9D00_C0FA_DEC3_41CD_1A979C7C9648.html = Vampirji bežite,
konji gredo
HTMLText_E7DF0E7B_CF3E_AC22_41E4_FCA2BEF69B72.html =
HTMLText_AC54B64B_C1B5_6B45_41C1_F7ADB4406DF3.html =
HTMLText_1C592FD4_3F8F_1466_41AA_B5AD62070B25_mobile.html = V galopu
po deželi
blaženih
HTMLText_F858DFFB_B8D6_C9B6_41D4_0869CA56CBD1_mobile.html = Je pegaz pil
mineralno vodo iz
rogaške slatine
HTMLText_F542F7D1_B873_B9F2_41BB_1EA1CD79CEEE_mobile.html =
HTMLText_F92AF580_B8D6_5E52_41DC_23B6A7D961AB_mobile.html = Krilati lepotec,
rojen v
krvi pošasti
HTMLText_F2C75436_B853_BEBE_41DE_688424A7E287_mobile.html = Mavrična kobila
po zadnji modi
HTMLText_F744CBD3_B856_49F6_41E6_66AE06564005_mobile.html = On pije samo žlahtno
kapljuci rebulo
HTMLText_A6481849_B82E_56D2_41E2_27E962FEFD77_mobile.html = Planetarni bog
je ustvaril konja
HTMLText_8A5FAC19_B8F1_CE72_41B7_E0536B5943F7_mobile.html =
HTMLText_97032669_B8D2_BAD2_41C6_52137006D956_mobile.html =
HTMLText_8DF521DF_B8F2_B9EE_41E1_5DEE98FE71AB_mobile.html =
HTMLText_E9F34B72_B872_4AB6_41BD_1F00E8E07B83_mobile.html = Trojanski konj simobol -
prevare, ki noče izginiti
HTMLText_A3A8B838_B831_D6B2_41E6_21EDE995E3E8_mobile.html = Zanesljiva stabilnost
v spremembi časa
HTMLText_F542CECA_B852_4BD6_41D6_9F04635A0556_mobile.html = Človek v konju
ali konj v človeku
HTMLText_F658292D_B852_F652_41C2_68067241357E_mobile.html = Čustva in
preroški dar
nesmrtnih konj
HTMLText_AF8871B9_C1B5_29C5_41E3_46238D52C4A8_mobile.html = Beli konj in
Velika boginja
v spirali večnosti
HTMLText_CBE78C66_D6F8_0F5F_41DF_5F6AE26D980C_mobile.html = Konji kot žarki
žarečega sonca
HTMLText_A2BC6E66_C1BA_FB4F_41CE_EF9276DF27CC_mobile.html = Magija nočne svetlobe
v konjski podkvi
HTMLText_D26EF23D_CEFA_9426_41D3_7ABEE048FDEA_mobile.html = Sončni voz
pa je drvel
proti zemlji
HTMLText_EF5B9C45_CEEB_6C66_4198_49979B090C87_mobile.html = V galopu
po deželi
blaženih
HTMLText_E7B0F816_C35D_66CF_41E7_D7C361710A61_mobile.html = Beli konj in
sveta poroka
HTMLText_E5EC5E22_C0B5_3AC7_41B9_887CBAE5BE2C_mobile.html = Epona – tujka
v rimskem panteonu
HTMLText_E250C503_C0CD_2EC5_41C1_B5A84B9A51E3_mobile.html =
HTMLText_E220B144_C0CD_6943_41C4_F0F11C8CBF07_mobile.html =
HTMLText_E04558B1_CF5B_E7C5_41C8_963F2823531C_mobile.html = Kraljeva pot –
pot spoznanja in
modrosti
HTMLText_FCE8A8C6_C355_674F_41A3_BF8853044A55_mobile.html =
HTMLText_E34CBCEE_C0CA_FF5F_41DA_2BCBB00F3559_mobile.html = Nemirne noči in
konec sveta
HTMLText_E31AB1A7_C0FB_69CD_41CE_99D2C41FFE1F_mobile.html = Oni čutijo zemljo,
energijo Matere
zemlje
HTMLText_E44203EF_C355_295D_41C7_AA0D4BF6152E_mobile.html =
HTMLText_FD97F839_C3FD_26C5_41CD_786677D0F6A1_mobile.html = Svetnik, konjiček
in mlado sonce
HTMLText_FBC9B9DC_C3F7_3943_41D2_C3C88BF5B7AB_mobile.html =
HTMLText_E34B9D00_C0FA_DEC3_41CD_1A979C7C9648_mobile.html = Vampirji bežite,
konji gredo
HTMLText_E7DF0E7B_CF3E_AC22_41E4_FCA2BEF69B72_mobile.html =
HTMLText_AC54B64B_C1B5_6B45_41C1_F7ADB4406DF3_mobile.html =
### Tab Panel
TabPanelPage_5539DBD5_4DFA_009B_41BB_845B0B41CF7F_mobile.label = KOLOFON
TabPanelPage_5539DBD5_4DFA_009B_41BB_845B0B41CF7F.label = KOLOFON
TabPanelPage_0299E30F_2C5E_8154_41A7_19429301D9F7.label = O RAZSTAVI
TabPanelPage_5539ABD4_4DFA_0099_41A7_1367DC5851A8_mobile.label = UVODNO BESEDILO
TabPanelPage_5539ABD4_4DFA_0099_41A7_1367DC5851A8.label = UVODNO BESEDILO
### Tooltip
IconButton_82A3976A_9BAF_2D42_41E2_D235FA826A6A.toolTip = Instagram
IconButton_82170D3B_9BDF_22C2_41A9_C16E4423F2A8.toolTip = LindenIn
IconButton_82BC176A_9BAF_2D42_41D0_F503B7D9C883.toolTip = Whatsup
IconButton_97507DC1_C4FD_C616_41BA_7D61C379CBF5.toolTip = ZAPRI
IconButton_55394BD5_4DFA_009B_41CC_F34D7EF41A09.toolTip = ZAPRI
IconButton_9E92500B_B87F_D656_41E6_8AE180DE5A4D.toolTip = ZAPRI
IconButton_9ED3390B_D938_16D5_41C3_6BA3AF40ADB8.toolTip = ZAPRI
IconButton_9E92500B_B87F_D656_41E6_8AE180DE5A4D_mobile.toolTip = ZAPRI
IconButton_68306FBC_CC2E_426E_41BE_C4067018CAAF.toolTip = ZAPRI
IconButton_55394BD5_4DFA_009B_41CC_F34D7EF41A09_mobile.toolTip = ZAPRI
IconButton_97507DC1_C4FD_C616_41BA_7D61C379CBF5_mobile.toolTip = ZAPRI
IconButton_9ED3390B_D938_16D5_41C3_6BA3AF40ADB8_mobile.toolTip = ZAPRI
IconButton_68306FBC_CC2E_426E_41BE_C4067018CAAF_mobile.toolTip = ZAPRI
IconButton_82A15769_9BAF_2D4E_41E1_090969E6B685.toolTip = facebook
## Tour
### Description
tour.description = Oglejte si bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, krilatega Pegaza, božanskih jezdecev ...
### Title
tour.name = SEM - Sveti konji - nebesni jezdeci - 360PANO.SI