Subscribe to RSS - SEM z zgodbami predmetov

Slovenski etnografski muzej

SEM z zgodbami predmetov

Vstopite skozi spletna vrata Slovenskega etnografskega muzeja. Približajte se predmetom z vtisnjenimi sledmi dotikov, ki so jih na njih pustili ljudje. Prisluhnite zgodbam o življenjskih mejnikih in obdobjih, o šegah letnega cikla, o prostem času in o načinih preživljanja, o odnosu do preteklosti in o pripadnosti ljubljenim ljudem, skupnostim in prostorom. Naj nas povezujejo niti dediščine tudi ko smo doma.

mag. Polona Sketelj

Burka, 2017, foto: Urša Valič.
V času pandemije korona virusa, ki je svet postavil na glavo in smo muzeji intenzivneje začeli delati »na daljavo«, oziroma posredovati obiskovalkam in obiskovalcem naše digitalne vsebine in je...
Vrč za vino v obliki moškega s penisom, zbirka SEM (foto: Andrej Dular)
Med predmeti lončarske obrti sodijo tudi uporabni izdelki, ki jim njihovi ustvarjalci dodajo posebno simbolno ali humorno noto. Na trgu so posebno cenjeni in se nemalokrat prodajajo »pod mizo«, stran...
Pomočniško učno pismo (spričevalo) Jakoba Krbavčiča, 21. januar 1925 (hrani SEM)
Po prvi svetovni vojni in podpisu rapalske pogodbe je Istra in njeno prebivalstvo prešlo pod Italijo. Gospodarske razmere so bile slabe, možnosti za zaposlitev so bile pičle. Družine na majhnih...
Šatulje oziroma doze za nakit in bižuterijo, izdelki Franca Krašovca med svetovnima vojnama (Foto: Andrej Dular)
V zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja hranimo tudi predmete strugarske obrti. Med njimi je manjša kolekcija šestih šatulj in doz s pokrovi z gumbi in brez njih, narejenih iz plemenitih vrst lesa...
Janez Žugman, kmet posestnik in tvorec slikarskih šablon, z ženo Marijo pred hišo na Ledineku št. 47 okoli leta 1960 (fotografijo hrani družina Ornik, Ledinek)
Na podeželju so ljudje v svojih bivalnih prostorih velikokrat sami opravili preprostejša slikarska dela, kot je bilo na primer beljenje prostorov z apnenim beležem. Krašanje sten s pomočjo različnih...
Johann Weichard Valvasor: Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Nürnberg, 1689
Johann Weichard Valvasor: Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Nürnberg, 1689
Na gradu Stara Loka na Gorenjskem je od srede 19. st. nastajala ena največjih in najpomembnejših umetnostnih zbirk na Kranjskem. Bila je plod zbirateljske strasti in skrbnega dela Edvard Strahla in...
Listina diplome bruseljskega živilskega sejma iz leta 1932, podeljena ljubljanskemu mesarju Josipu Romanu za njegove izdelke.
Sredi prve polovice 20. stoletja je mesar Josip Rozman na sv. Petra cesti št. 58 v Ljubljani odprl svojo mesarsko in prekajevalsko obrt. Njegovo podjetje se je začelo razcvetati v začetku 30. let 20...
Deščica za zdravljenje bradavic, Skomarje na Pohorju, Štajersko, 1963.
Ali ste vedeli, da si bradavice lahko pozdravite tudi z deščico? Predmet, ki sodi v zbirko vraževerja je smrekova deščica za zdravljenje bradavic. Kolikor je bradavic, toliko je zarez na deščici. V...
Zdravilni kamen z luknjama, Breginj, Primorsko, 1. pol. 20. stol.
Ali veste, da imamo na stalni razstavi Med naravo in kulturo zdravilni kamen? Ta kamen z dvema luknjama je imel po pripovedovanju posebno moč, da kravi ali kozi odvzame bolezen, če npr. žival podobna...
Haloška žvegla
Haloška žvegla je lesena stružena piščal tipa prečne flavte s šestimi luknjicami, na katero se da igrati melodije v obsegu skoraj dveh oktav. Največkrat jih izdelujejo iz pušpanovega, slivovega ali...
Trstenke
V antični Grčiji poznano glasbilo pod imenom syrinx ali panova piščal sodi med najstarejša glasbila sploh. Sestavlja jih v vrsto zložen niz različno dolgih in zato različno uglašenih cevk. Na naših...
Popotni dnevnik ščetarskega mojstra Alojza Rebolja (*1892+1955) iz Preske pri Medvodah iz leta 1910.
Alois Rebolj / Bürstenmacher / Dnevnik Alojz Rebolj se je rodil leta 1892 v Mostah pri Komendi. Pri svojem očetu se je učil ščetarstva in je 1. oktobra 1910 zaključil svojo učno dobo. 27. oktobra...
Pipa iz Gorjuš
Ko danes beseda nanese na kajenje, imamo v mislih predvsem njegove negativne posledice za zdravje. Manj pa se zavedamo, da je povezano tudi z obrtjo in industrijo predmetov, ki ga omogočajo. Evropa...
Nonin kotliček za kuhanje polente s kuhalnico  za mešanje polente, v uporabi do 80. let 20. stol., Nabrežina pri Trstu.
Tako se Bogdan Petelin spominja none: »Nona Ana, doma smo ji rekli Nanca, je zelo rada brala slovenske knjige in revije. Nona je bila zelo pridna kuharica in njeni brodeti (ribje juhe) ter mineštra...
Model čolna, morskega deblaka, čupe, izdelan kot spomin na čupo Marijo Caharijevih iz Nabrežine pri Trstu. Izdelal Zdravko Caharija.
Čupo Marijo je leta 1898 stesal iz hloda hoje Janez Caharija. Hlod je kupil v Bukovju pri Postojni in ga z volovsko vprego pripeljal v Nabrežino. Čupa Marija je dolga 6,86 m in široka 0,65 m. Z njo...
Sužidska planina, krave odhajajo zgodaj zjutraj na pašo.
Besedilo in fotografije so prepisani in urejeni zapiski Borisa Orla, ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je s svojo ekipo raziskoval v Breginjskem kotu julija 1951. Planino je obiskal,...
Slika Brede Železnik
Breda Železnik, por. Svetlič, je bila rojena 25. avgusta 1927 v Zagorju ob Savi. Bila je mlajša hči Vide in Jožeta Železnika, rudarskega inženirja. Doma so imeli guvernanto, ki ju je s sestro učila...
Lepóč, napajališče na Sužidski planini. Foto: Boris Orel, 1951.
Ste že slišali za lepóč, lopòč ali lopóčo? Nič nima opraviti z lepoto, mogoče le s čudovito naravo, ki jo obdaja … tako pravijo dolinicam v pašnih planinah, kjer se nabere voda, ko se spomladi staja...
Porcelanasta glava tobačne pipe ljubljanskega svečarskega in medičarskega mojstra Rajka Pečnika
Predmet, ki je kljub svoji krhkosti preživel tri države, dve svetovni vojni, svojega lastnika Rajka Pečnika in njegovega naslednika Jakoba Krbavčiča, je Krbavčičev sin Andrej, zadnji medičar in...
Čipke gospe Tončke
Ko se v klekljanih čipkah prepletejo vešči gibi rok, družinskih spominov in lokalne dediščine, postanejo več kot le okrasni predmeti. Postanejo dragocen spomin na starše in enakomeren zvok klekljev v...
Deli