Spoznajte največjo zasebno družinsko zbirko ribiških predmetov na Tržaškem, Caharijevih iz Nabrežine pri Trstu. S spominom obarvani predmeti so nosilci družinskega spomina in prehajajo že peto generacijo iz roda v rod. Ohranjeni predmeti pričajo o navezanosti Slovencev na morje in o pomenu družinske dediščine za ohranjanje spomina.

Zgodba ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu, predstavlja življenje slovenskih družin Tržaškega primorja, vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si desetletja utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med valovi ob strmi kraški obali.

Na ogled je več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov družine Caharija. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Prevladujejo predmeti za ribolov, prodajo rib, notranja oprema, osebni predmeti posameznih družinskih članov in dokumenti, dopolnjujejo pa jih fotografije iz družinskega arhiva.

Razstava je zasnovana s prepletom besedil kustodinje razstave in besedil lastnika zbirke. Kustodinja z besedili umešča družino Caharija v prostor in čas, medtem ko B. Petelin na razstavi spregovori v prvi osebi in obiskovalcem na ta način približa življenje konkretne slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu.

V uvodu se obiskovalci seznanijo z utrinki življenja iz Nabrežine in si s pomočjo zračnega posnetka Nabrežine približajo dom Babčevih. Osrednji razstavni prostor je zasnovan kot podstrešje, na eni strani se obiskovalcem odpira prostorski pogled na dejansko podstrešje Caharijevih, na drugi na morje, ki je pri Caharijevih z razstavljenimi in ohranjenimi ribiškimi predmeti valovilo skozi podstrešje. Tu lahko obiskovalci preko 3D predstavitve raziskujejo posamezne predmete. Poleg tega so na podstrešju izpostavljeni posamezni vodilni predmeti, ki obiskovalce popeljejo v vsebinske sklope.

Predstavljena je tudi čupa Marija, edini v celoti ohranjen morski deblak slovenskih ribičev, ki je postala predmet nacionalnega pomena, saj so tovrstne deblake uporabljali slovenski ribiči vzdolž vse obale Tržaškega zaliva od Barkovelj do izliva Timave. SEM čupo Marijo hrani od leta 1947, muzeju pa jo je podarila prav družina Caharija. Ponazorilo čupe Marije je danes sicer na ogled na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo.

Razstavo Morje – naše življenje sklene pogled na mizarsko mizo. Ta, kot pravi sedanji lastnik zbirke, pred njegovimi očmi vedno oživi strica Zdravka Caharijo. Predmeti in nanje vezani spomini tako presegajo minljivost v času in ustvarjajo občutek dolgega in neprekinjenega trajanja rodu oziroma družine, ki jim posameznik pripada.