Slovenski etnografski muzej

Utrjevanje slikovne plasti
KONTAKTI

Gregor Kos (vodja oddelka)
386 (0) 1 300 87 70
gregor.kos@etno-muzej.si


mag. Ana Motnikar
386 (0) 1 300 87 09
ana.motnikar@etno-muzej.si

Jožica Mandelj Novak
386 (0) 1 300 87 84
jozica.mandelj@etno-muzej.si

Žiga Rehar
386 (0) 1 300 87 71
ziga.rehar@etno-muzej.si

Oddelek za konserviranje in restavriranje

Najpomembnejša naloga restavratorsko-konservatorskega oddelka je preventivna oz. pasivna konservacija, ki pomeni skrb za fizično stanje in varnost celotne zbirke in obsega nadzorovanje klime v depojskih prostorih, redno pregledovanje predmetov, odločanje o načinu hranjenja, izbiro ustreznih materialov, skrb za pravilno rokovanje s predmeti, nadzor nad škodljivci in pravočasno ukrepanje.

Vsak na novo pridobljeni predmet pride najprej v delavnice restavratorjev-konservatorjev, ki ga temeljito pregledajo, preverijo morebitno okuženost z mikroorganizmi, ga po potrebi očistijo in ocenijo njegovo stanje. V dogovoru z odgovornim kustosom sprejmejo odločitev o potrebnosti restavriranja. Restavriranje je postopek, s katerim želimo predmet v čim večji meri vrniti v prvotno obliko. V našem muzeju stremimo k dodajanju materiala, ki bi bil čim bolj enak originalnemu, in k uporabi tehnologije, čimbolj enake prvotni. Pomembni sestavini vsakega restavriranja sta kvalitetna diagnostična preiskava pred začetkom posega in njegovo podrobno dokumentiranje.

Povod za restavriranje predmetov, ki so sicer shranjeni v depoju, je pogosto priprava razstave. S posegom želimo doseči njihovo čim večjo izpovednost in informativnost za obiskovalce. Za deponiranje predmetov zadoščajo postopki za preprečitev nadaljnjega širjenja poškodb.

Konservatorsko-restavratorski oddelek muzeja ima urejene delavnice za les, kovino in tekstil, najosnovnejša nega pa je posvečena tudi predmetom iz drugih, izjemno pestrih materialov, npr. kamen, keramika, usnje, krzno, vosek, slama, školjke, dravesna goba in najrazlične umetne snovi. Vsak material zahteva drugačen pristop, saj so nekateri  odpornejši, drugi izjemno občutljivi. Nekateri predmeti so bili narejeni za enkratno uporabo, npr. v funkciji obredja, mi pa jih želimo ohraniti za čim več naslednjih rodov.

K varovanju predmetov sodi tudi pripravljenost na izredne razmere, kot so požari, poplave, vandalizem in tatvine, pri čemer igra pomembno vlogo dobra dokumentacija o predmetih. Pri dokumentiranju vrednejših predmetov so vam lahko v pomoč obrazci in zgibanka, ki jih ponuja slovenska policija.

Novice iz restavratorske delavnice

Nazaj na predhodno stran

Obdelava novo dodanih delovMehansko odstranjevanje preslikavČiščenje nečistočDepo SEM