Slovenski etnografski muzej

Panjske končnice / 630:LJU;0017086

630:LJU;0017086
Avtor 
Marija Pavlič, Blaževčeva Micka
Klasifikacija 
Panjska končnica
Lokacija 
Selca
Datum 
Kraj izdelave 
Selca

Upodobitev iz motivne družine “narobe svet”: živali so v človeških vlogah in hodijo po dveh nogah, edino žalujoči lovcev pes je navadna žival in hodi po štirih. Upodobitev je v slikarstvo na končnicah prišla z neke grafike s tem motivom; nato se je ta motiv širil s končnicami, v zadnji tretjini 19. stoletja pa bržkone spet z tiskanimi upodobitvami, zdaj barvnimi litografijami, ki so jih obešali zlasti po gostilnah (gl. npr. P.-L. Duchartre, Dictionnaire analogique de la chasse historique et contemporain, Paris 1973, reprodukcija na str. 295). Vsaj v 19. stoletju je motiv prišel tudi v slovensko ustno pesništvo, sodec po vsebini najbrž prav s končnic (gl. K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi I, Ljubljana 1895-1898, št. 970 in 971). Prim. N. Gockerell, Aus dem Motivkreis der Verkehrten Welt, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 103-105. Končnico je prejšnji lastnik skupaj z nekaj drugimi našel nerabljeno na podstrehi hiše “pri Blaževcu” v Selcih v Selški dolini. To pa je hiša št. 19, v kateri sta slikala Marija Pavlič, vulgo Podnartovčeva ali Blaževčeva Micka in njen oče (Gl. K. Plestenjak - F. Planina, Etnografski oddelek škofjeloškega muzeja, v: Slovenski etnograf II, Ljubljana 1949; J. Dolenc, O ljudskih umetnikih v Selški in Poljanski dolini, v: Slovenski etnograf III-IV, Ljubljana 1951; G. Makarovič, Panjske končnice ljudske slikarske delavnice iz Selc, v: Loški razgledi IX, Škofja Loka 1962; Isti, Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem, v: Slovenski etnograf XV, Ljubljana 1962). Na štirih od teh končnic je letnica 1891, ki pomeni tudi smrtno leto slikarke: kajpak gre za njena zadnja dela, ki so po njeni smrti ostala v hiši, oziroma so jih spravili na podstrešje. Te končnice niso samo neposredna ključna pričevanja o osebnem slogu njenih del ampak tudi izjemna pričevanja o izvirni barvni skali oziroma barvnih skladih, ker barvne plasti končnic niso bile izpostavljene soncu in atmosferilijam ampak so ostale nedotaknjene in nespremenjene.