Slovenski etnografski muzej

Panjske končnice / 630:LJU;0007109

630:LJU;0007109
Avtor 
Selška delavnica
Klasifikacija 
Panjska končnica
Lokacija 
Lučine
Datum 
Kraj izdelave 
Selca

Job na gnoju. Inv. št. 7109; 14 x 23 cm; končnica je bila najdena v okolici Lučin. V četrtinski višini končnice so med figurama ostanki letnice 1866. Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Domnevamo, da so ga povezali s čebelarstvom zaradi pesmi, v kateri so se črvi-zlatniki v rokah njegove žene spremenili v ose; te pa so imele v starejšem kmečkem besednem zakladu tudi skupno ime s čebelami: muhe. Oseba z imenom Job nastopa v Jobovi knjigi Svetega pisma stare zaveze; po prerekanju s satanom o Jobovi resnični pobožnosti ga Bog brezobzirno prepusti neznanskim nesrečam, oziroma satanovi oblasti češ, kljub vsemu hudemu naj bi Job ne preklinjal Boga. Od biblijske vsebine je na upodobitvah na končnicah ostal le Job, ki poln uljesov sedi na smetišču (gnoju) in žena, ki mu reče naj prekolne Boga in umre; godec ali godci so prišli v zgodbo iz grškega Jobovega apokrifa (tako je Job v severozahodni Evropi v 15. in 16. stoletju postal zavetnik glasbenikov) in nato po neki predlogi v zavest slikarjev končničarjev, kjer se je predstava združila še s čebelami in kranjskim čebelnjakom na upodobitvah (gl. Slovenske ljudske pesmi II, Ljubljana 1981, str. 16-21; L. Kretzenbacher, Hiob als Schutzpatron der slowenischen Imker, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 31-37). Končnica kljub slabi ohranjenosti še kaže številne slogovne značilnosti Selške delavnice.