Slovenski etnografski muzej

Panjske končnice / 630:LJU;0002530

630:LJU;0002530
Avtor 
Gregor Benedik
Klasifikacija 
Panjska končnica
Lokacija 
SI
Datum 
Kraj izdelave 
Pungert

Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Domnevamo, da so ga povezali s čebelarstvom zaradi pesmi, v kateri so se črvi zlatniki v rokah njegove žene spremenili v ose; te pa so imele v starejšem kmečkem besednem zakladu tudi skupno ime s čebelami: muhe. Oseba z imenom Job nastopa v Jobovi knjigi Svetega pisma stare zaveze; po prerekanju s satanom o Jobovi resnični pobožnosti ga Bog brezobzirno prepusti neznanskim nesrečam oziroma satanovi oblasti, češ kljub vsemu hudemu naj bi Job ne preklinjal Boga. Od biblijske vsebine je na upodobitvah na končnicah ostal le Job, ki poln uljesov sedi na smetišču (gnoju), in žena, ki mu reče, naj prekolne Boga, in umre; godec ali godci so prišli v zgodbo iz grškega Jobovega apokrifa(tako je Job v severozahodni Evropi v 15. in 16. Stoletju postal zavetnik glasbenikov) in nato po neki predlogi v zavest slikarjev končničarjev, kjer se je predstava združila še s čebelami in kranjskim čebelnjakom na upodobitvah (gl. Slovenske Ijudske pesmi, Zv. 2, I 1981:16-21; Kretzenbacher 1991: 31-37). Na končnici sicer ni godcev, je pa kranjski čebelnjak in trije Jobovi prijatelji iz Jobove knjige, ki sicer na upodobitvah na končnicah niso običajni.