Kralj Matjaž. Z napisom “Kral Matiaš”. V tretjinski višini končnice so levo in desno ob mizi ostanki deljene letnice; prvi dve številki 18 sta nedvomni, ostanke drugih dveh pa ni mogoče prebrati z gotovostjo. Končnica je bila večkrat objavljena; zdi se da je precej verjetno navajano branje letnice: 1877 (npr.v: S. Vurnik, Slovenske panjske končnice, v: Etnolog III, Ljubljana 1929, Tabla II; I. Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, Celje 1973, na str. 88). Upodobitev kralja iz evropsko razširjene pripovedke, ki je na Slovenskem dobil ime po ogrskem kralju Matiji Korvinu - kralj Matjaž. V pripovedki kralj spi v votlini v gori; brada se mu ovija okrog mize; prišel bo na dan in na pomoč, ko bo nastala huda stiska. Na končnici je prizor naslikan na prostem pod drevesi, z desne prihajajo vojaki, kralj ima dolgo brado vendar ne spi. O pripovednem motivu gl. I. Grafenauer, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu, SAZU, Razred za filološke in literarne vede, Dela 4, Ljubljana 1951. Delo v slogu slikarske obrtniške tradicije delavnice Leopolda Layerja v Kranju.