Motiv temelji na paraboli iz Svetega pisma nove zaveze: oče je sinovoma razdelil dedni delež imetja, eden je ostal doma in delal, drugi je odšel po svetu ter veselo in razuzdano živel; ko je vse zapravil, se je v bedi vrnil domov; oče ga je sprejel z gostijo, drugi sin se je zato razjezil (Lukov evangelij 15: 11-32). Razgibana zgodba je bila na Slovenskem priljubljena; koroški bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak jo je v prvi četrtini 19. stoletja dramatiziral in naslovil 'Igra od zgublaniga sina'\ večkrat je upodobljena na slikah na steklo (gl. npr. reprodukcijo slike s šestimi stripovskimi sličicami, naslikano v Selški delavnici, ki je očitno delana po biedermajerski predlogi (gl. G. Makarovič 1991 b: 471); na posameznih končnicah so jo upodabljali v stripovski seriji šestih prizorov, npr. inv. št. 2316 in 2410. Na tu obravnavani končnici oče objema izgubljenega sina, v ozadju prihaja nezadovoljni brat. Delo razmeroma izučenega slikarja je nastalo vsaj pred zadnjo četrtino 19. stoletja.