Obleka
(ne)naredi
človeka

Digitalna učna ura

Naprej

Nazaj

Naprej

Uvod
Digitalna učna ura o oblačilni kulturi na Slovenskem
od 19. stoletja naprej

Nazaj

Naprej

Slovenski
etnografski
muzej
 

Nazaj

Naprej

ZAKAJ SE 
OBLAČIMO?

Od nekdaj se je človek z obleko hotel zaščititi: pred mrazom, dežjem, vročino, soncem, vetrom, snegom. Nekateri se bojijo poškodb, drugi ne marajo umazanije, tretji ne želijo pogledov okolice. Z obleko smo drugačni od drugih; z njo pokažemo, da pripadamo neki skupini. Šolarji pogosto nosite enaka oblačila, seveda drugačna kot bankirji ali delavci na gradbišču. Sami pa lahko izbirate, ali hočete, da vas okolica prepozna kot šolarje, mogoče kot svojevrstne, izvirne, celo odštekane – in si nadenete bulerje s strelicami.


Z obleko smo torej varni, smo si podobni, smo tudi drugačni. Če se še dodatno okrasimo z nakitom, okrasnimi pasovi, pentljami ipd., si čez ramo obesimo torbo, nataknemo očala in še kaj, je naš videz spet malo drugačen.

Nazaj

Naprej

ZAKAJ
SE 
OBLAČIMO?

Nazaj

Naprej

OBRTNIKI,
NJIHOVI 
PRIPOMOČKI
IN IZDELKI

Razstavljena oblačila v Slovenskem etnografskem muzeju nam pripovedujejo o tem, da so se na ozemlju današnje Slovenije v 19. in v prvi polovici 20. stoletja ljudje večinoma preživljali s kmečkimi deli. So se pa tudi že selili v mesta in se zaposlovali v tovarnah. Sami so si izdelovali oblačila. Pri tem so uporabljali različne pripomočke. To pa niso bila preprosta opravila. Opravljale so jih predvsem ženske in dekleta.


Pridelale so lan, ga pripravile za prejo in ga nato tkale. Barvarji in modrotiskarji so domače platno barvali in potiskali. V alpskih krajih je bilo zaradi ovčereje razvito suknarstvo, pletlo se je nogavice, usnjarji so strojili kože za izdelavo kožuhov. Oblačila so šivale šivilje in krojači, vezilje in čipkarice so jih krasile.

Nazaj

Naprej

OBRTNIKI,
NJIHOVI 
PRIPOMOČKI
IN IZDELKI

Nazaj

Naprej

TIPI
LJUDSKIH
NOŠ

Nazaj

Naprej

Oblačilni
videz
OD SREDINE
19. STOLETJA
 
Mož in žena v meščanskih oblačilih,
Ljubljana, okoli 1885
Kmečki par v pražnjih oblekah,
Južno Pohorje, 1907
 
Pražnje oblečena rudarska otroka,
Idrija, 1904
Otroški pražnji oblačili,
po letu 1900
Skupina meščank,
Ljubljana, med leti 1880 in 1890
Kmečka družina v pražnjih oblačilih,
Češnjica, 1901
Uradniška rudarska družina,
Idrija, 1904
Kmečka družina v pražnjih oblačilih,
Sevnica, 1904
Družina na promenadi,
Ljubljana, med drugo svetovno vojno
Tri generacije,
Misliče, 1955
 
Fant na promenadi,
Ljubljana, med drugo svetovno vojno
Poletna oblačila za kmečka dela,
Dolenja Borjana, 1951
 
Na promenadi,
Ljubljana, med drugo svetovno vojno
Otroci pri igri,
Robidišče, 1951
 
Praznično oblačilo ob birmi,
Nomenj, 1928
Kmečki družini v nedeljskih oblačilih,
Tolsti vrh pri Šentjerneju, 1952

Nazaj

Naprej

POJAV
NARODNE
NOŠE
Rekonstrukcija kmečkih noš iz srede 19. stoletja.
Bled, 1909
 
Ženske oblečene v mandrijersko praznična nošo ob blagoslovu zvonov,
Katinara, 1926
Procesija,
Rateče, 1975
 
Pred procesijo,
Ricmanje, 1930
 
Meščanska družina v narodnih kostumih,
Ljubljana, 20. leta 20. stoletja
 
Deški škorenjci in dekliški čeveljci,
Ljubljana, 20. leta 20. stoletja
 
Oblečeni v narodno nošo na prireditvi vleke ploha,
Begunje, 2018
 
Mož v narodni noši na prireditvi vleke ploha,
Begunje, 2018
 
Kraška ohcet,
Repen, 2011
 
Prvi rej po štehvanju,
Zahomec, 2011

Nazaj

Naprej

RAZISKUJEMO
MOJ, TVOJ, NAŠ
OBLAČILNI
VIDEZ

Oblačenje je vedno odvisno od prostora in časa, v katerem živimo. Odvisno je tudi od kulture. Danes so pravila oblačenja mnogo manj stroga ali pa jih sploh ni. Kljub temu pa lahko z njih razberemo kateremu družbenemu sloju pripadamo, včasih razberemo tudi vero, poklic, dejavnost ter tudi starost in spol. Tudi danes obstajajo nenapisana pravila, kako se obleči za določeno priložnost. Mama prav gotovo v službo ne obuje japonk, oče ne gre v gledališče v kratkih hlačah, in nenazadnje šolarji ne greste v šolo v kopalkah. Lahko rečemo, da obleka vendarle naredi človeka.


Nikakor pa svojega prijatelja ne cenimo po tem kako je oblečen, ampak po tem kakšen človek je, koliko je srčen, koliko ima v glavi in še kaj …

Nazaj

Naprej

RAZISKUJEMO
MOJ, TVOJ, NAŠ
OBLAČILNI
VIDEZ

Nazaj

Obleka
(ne)naredi
človeka

Digitalno učno uro so pripravili:


Avtorica in vodja projekta:

Sonja Kogej Rus (SEM)

Idejna zasnova:

Sonja Kogej Rus, Jure Rus (SEM)

Tehnična in multimedijska podpora:

Jure Rus

Besedila:

Sonja Kogej Rus

Lektura:

Vilma Kavšček

Fotografije:

Dokumentacija SEM, zanjo Miha Špiček;

in posamezniki Polona Avanzo, Vitomir Pretnar,

Žiga Debevc, Domen Hauko, Urša Jankovič


Celostna podoba in grafično oblikovanje:

AMG Design Studio - Ana Maria Gašpar,

Tea Gašpar Kovačič, Rok Kovačič, Milenko Ćurčin

Branje besedila:

Fedja Juvan


Izdal Slovenski etnografski muzej, zanj dr. Tanja Roženbergar.

Projekt digitalizacijeje financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.


Ljubljana, 2019.