#: locale=sl-SI
## Tour
### Description
tour.description = Slovenci smo ponosni na svojo čebelarsko dediščino, še zlasti na posebnosti, kot so avtohtona kranjska čebela, tradicionalni panji,panjske končnice,čebelnjaki..
### Title
tour.name = KJER SO ČEBELE DOMA ON-LINE
## Skin
### Button
Button_0289E914_74A0_1324_41DC_45F541ADCEFE.label = ››
Button_028A490D_74A0_1324_41D7_D100DB62B388.label = ‹‹
Button_06DA596B_3B07_6F10_41BC_7859B21CC61C.label = ››
Button_0A0D5A67_7460_71E4_4196_C1CEBD356CA2.label = ››
Button_0A0F5A63_7460_711C_41C1_0778B2E05504.label = ‹‹
Button_0D3B4909_3209_6748_4195_AABBF86F41E4.label = ››
Button_0E70BB26_320F_9B79_41A2_4B6A3A0664A2.label = ››
Button_0E776B1C_320F_9B48_41AF_01EB4FF92642.label = ‹‹
Button_0EC44906_3209_6738_41A3_A8E63D13076B.label = ‹‹
Button_0F89CEAA_3209_7D48_41BB_743EA7D275CF.label = NAPREJ ›
Button_0F8E1EA6_3209_7D78_4166_5387FFC4AD7E.label = ‹‹
Button_0FC128F8_3208_A6C8_41C2_B0982E9E1989.label = ››
Button_16A57A72_3239_A5D8_41C8_89331B9CEF5B.label = ››
Button_18FB2369_4294_38ED_41BF_2C3A45ECB60A.label = ››
Button_18FC7360_4294_381B_41D0_A7C3BE6716BB.label = ‹‹
Button_1A090E68_4274_08EB_41C0_A6113CB84AEE.label = ››
Button_1A0EDE52_4274_083F_41B0_FABD562A6A6C.label = ‹‹
Button_1A92537E_429C_78E7_41BF_3C8FB5A03F65.label = ››
Button_1A9C9377_429C_78E5_41C4_59584DB24AF1.label = ‹‹
Button_1AC09321_429C_181D_41D1_28A33C273D4E.label = ‹‹
Button_1AC3E328_429C_186B_41B0_7D08F8EA03B2.label = ››
Button_1BFEEF50_429C_083B_41C2_315888ED4C94.label = ››
Button_1BFFEF49_429C_082D_41B7_EFE07EFB593E.label = ‹‹
Button_2059302A_42B4_386F_41D1_478A53785351.label = ››
Button_205DD025_42B4_3865_41C6_2CB6B78B150A.label = ‹‹
Button_20961F3B_3B01_6371_41A6_B965A50DCE8A.label = HR
Button_24540B96_428C_0827_41C6_7E416811898A.label = ‹ NAZAJ
Button_245BDB99_428C_082D_41BF_9B4CD2FC48CC.label = ››
Button_24C9B09E_428C_1827_41CA_0298A23B7864.label = ‹‹
Button_24CC10AF_428C_1865_41BF_9E07EB17FA85.label = ››
Button_24CD90B3_428C_187D_41C1_5E39F78F9550.label = ‹‹
Button_24CE00A8_428C_186B_4185_AC2CC3BF1891.label = ››
Button_24CEB0A1_428C_181D_41B0_B780E3C818C1.label = ››
Button_24CF10AB_428C_186D_41A7_427732D427CB.label = ‹‹
Button_24CFC0A4_428C_181B_41B8_969DE92436BC.label = ‹‹
Button_24F250B6_428C_1867_41B1_7F602BB70753.label = ››
Button_253D71C8_3209_A6C8_41B6_1D2CD313453D.label = ‹‹
Button_253F31CD_3209_A6C8_419B_8B3C9A27CF72.label = ››
Button_25690959_3218_A7C8_41C4_74A3F942738E.label = ››
Button_256A0954_3218_A7D8_41BA_B7CB805A7C28.label = ‹‹
Button_25757C75_3B3F_25F1_41AF_8C231494112F.label = EN
Button_2582B389_4274_F82D_41AA_65B0EB5088FC.label = ››
Button_2593B0E8_3208_E6C8_41B3_894C70CA4EA6.label = ‹‹
Button_259520F3_3208_E6D8_4184_0600F3404AE5.label = ››
Button_25994386_4274_F827_41C8_228F391F0944.label = ‹ NAZAJ
Button_25AE6A2B_3208_E548_41C8_2CA2654937F4.label = ‹‹
Button_25AF3A30_3208_E558_41C8_04BEADE4835D.label = ››
Button_274A2D50_3B00_E70F_41C7_9A9A6D38C2AE.label = SI
Button_2766B4A7_3278_ED78_41B3_40AD9AD2715F.label = ‹‹
Button_276CB4AF_3278_ED48_41C4_365D60D09BA2.label = ››
Button_2A01ACFA_3209_9EC8_41B5_01E973984C20.label = ‹‹
Button_2A034CFE_3209_9EC8_41A7_45713B8681ED.label = NAPREJ ›
Button_2A0A3896_3209_E558_41A9_4EEBD24B0E79.label = ››
Button_2A0B088C_3209_E548_41BB_AE72B66DF335.label = ‹‹
Button_2A2C4A6E_3208_A5C8_41A0_2A0D233E322A.label = ‹‹
Button_2A2EDA78_3208_A5C8_419E_AE394CBD7D32.label = ››
Button_2A417B66_320F_9BF8_4165_09DB5D31703C.label = ››
Button_2A47AB61_320F_9BF8_4195_5423997EAACF.label = ‹‹
Button_2AF08C05_320F_7D38_4187_EB2C29C51B87.label = ››
Button_2AF5ABFB_320F_7AC8_419C_8ADCBCA4F87E.label = ‹‹
Button_3C0CD35E_2220_D584_41A5_AD4A005BD095.label = SI
Button_3D8F3C4C_2223_D384_41B9_AC6483517E7E.label = EN
Button_3DD1D4E3_2223_DCBC_41B1_E44B7A8919E2.label = HR
Button_40159607_3D01_2511_41B9_6F489EE98931.label = ››
Button_4016E605_3D01_2511_41B0_BD4DB1EFF75C.label = ‹ NAZAJ
Button_401E4610_3D01_250F_41C5_BB14296048E5.label = ‹‹
Button_4061B61C_3D01_2537_4190_25A978014374.label = ‹‹
Button_40629614_3D01_2537_41B3_D0D3ACA5BA7E.label = ››
Button_40659620_3D01_250F_41BB_211A6E1C575A.label = ››
Button_406CA62C_3D01_2517_41C5_212DAD1E2941.label = ››
Button_406E2628_3D01_251F_41C8_4DC29403544E.label = ‹‹
Button_49F92FCA_5752_6DBD_41D5_9EECC38B361E.label = ‹ NAZAJ
Button_49FA2FCD_5752_6DB7_41D5_26C03C8CE616.label = ››
Button_4FA1DFEB_3D07_E311_41A0_1E394897F7CC.label = ‹‹
Button_4FA28FE6_3D07_E313_41B6_E12F5A28AF4D.label = ››
Button_4FA3AFE4_3D07_E317_41BE_D493A41F7396.label = ‹ NAZAJ
Button_4FA4CFFA_3D07_E2F3_41B5_6BA287A1B50E.label = ‹‹
Button_4FA58FF7_3D07_E2F1_4159_BC54DCD3B86E.label = ››
Button_4FA6AFEF_3D07_E311_41C2_91BE4A26DB45.label = ››
Button_4FA77FF2_3D07_E2F3_41B4_D85CA2D561FE.label = ‹‹
Button_4FAB5FFD_3D07_E2F1_41CB_E911BF19E4FD.label = ››
Button_56C3A5AB_3D01_6711_41C2_11826D8F6E4C.label = ‹ NAZAJ
Button_56C5B5B5_3D01_6771_4199_BF59AB878342.label = ››
Button_56C6E5B8_3D01_677F_41B1_AC822D1436C1.label = ‹‹
Button_56F975C0_3D01_670F_41BA_581F66AD964B.label = ‹‹
Button_56F9C5BD_3D01_6771_41B0_4D8D05585D01.label = ››
Button_56FA65C5_3D01_6711_41C3_1DD81916A62D.label = ››
Button_56FB05C9_3D01_6711_41CB_407CB7697C0D.label = ‹‹
Button_56FB75CF_3D01_6711_4195_6FEEF69C4C24.label = ››
Button_5C003861_4294_081D_41CB_4FB5F1C06C26.label = ‹‹
Button_5C00F865_4294_08E5_41A1_7695ED0BAA7F.label = ››
Button_5C16D779_4294_38ED_41CF_65148DE98A56.label = ‹‹
Button_5C17077D_4294_38E5_41D0_1E9C734803C4.label = ››
Button_5C234AA1_4294_081D_41D0_125F8260100A.label = ‹‹
Button_5C2C8AA4_4294_081B_41B3_E5030D52979E.label = ››
Button_5C404491_4294_183D_41A6_B6377AFD93D4.label = ‹‹
Button_5C40C494_4294_183B_41AB_4993EB077552.label = ››
Button_5C6D3709_4294_182D_4199_679CC20CF0F2.label = ‹‹
Button_5C6DB70D_4294_1825_41CA_40FAC98E9C39.label = ››
Button_5C761BA4_4294_081B_41C0_DE8D28A566DB.label = ››
Button_5C772BA1_4294_081D_41CB_598675D29F6A.label = ‹‹
Button_5C9A7FCA_4294_082F_4176_48AF4D2C58EE.label = ‹‹
Button_5C9ACFCD_4294_0825_41BB_F89882D3AEFB.label = ››
Button_5CB333DA_42B4_182F_41B1_4D5F2AEE23D8.label = ››
Button_5CB413CE_42B4_1827_41CB_7F0DBAE300CD.label = ››
Button_5CB7D3D1_42B4_183D_41C9_A5758A9F6E43.label = ‹‹
Button_5CB8D3C6_42B4_1827_419C_181553FB9D38.label = ‹‹
Button_5CBC33BA_42B4_186F_41C2_E0970DA1B6D1.label = ‹‹
Button_5CBE43C3_42B4_181D_41C7_87C3D12C5FB3.label = ››
Button_5CC02D0C_4294_082B_41C8_FB35EB7718B0.label = ››
Button_5CC77D09_4294_082D_41C3_E49809824D21.label = ‹‹
Button_5CCC3EBF_428C_0865_41A0_FC29EB7AF578.label = ››
Button_5CCE8EBA_428C_086F_41BF_D4740AAB9A2F.label = ‹‹
Button_5CD25ECF_428C_0825_41CC_389462F6C6AE.label = ››
Button_5CD33EC2_428C_081F_41A0_210DEFC799A2.label = ‹‹
Button_5CD35ECA_428C_082F_41B7_00C6E853DB20.label = ‹‹
Button_5CD3BEC7_428C_0825_416D_72B72A10C1B1.label = ››
Button_5CDD7295_4294_1825_41C3_8E6B2D0D3BC7.label = ››
Button_5CDDF291_4294_183D_41B2_7D5ACB297CC8.label = ‹‹
Button_647E63F8_5040_266D_41BF_104522712549.label = ››
Button_64801B37_3E18_9B58_41B6_5DECEBDB534D.label = ‹‹
Button_6480A3F2_5040_267D_41C6_BEF10A9A051B.label = ‹‹
Button_64813B3B_3E18_9B48_41BC_0BEF6FAF215E.label = ››
Button_64826B2E_3E18_9B48_41C4_0B050F7867F0.label = ››
Button_649C3B27_3E18_9B78_41B1_4C404994585C.label = ››
Button_649C4B23_3E18_9B78_41C4_AB2D96F07AD6.label = ‹‹
Button_649D1B2A_3E18_9B48_41C5_0CA3CF9C2CB4.label = ‹‹
Button_64C0E361_5040_279F_41CF_E26C5FFF2592.label = ››
Button_64C1936A_5040_266D_41B1_DDC4113B3EA2.label = ‹‹
Button_64C23379_5040_266F_41CF_A2DB18F189F5.label = ››
Button_64C32382_5040_269D_41A0_12F9DC28AE4A.label = ‹‹
Button_64C5A359_5040_27AF_41C9_2A088F866612.label = ‹ NAZAJ
Button_64DD438B_5040_26A3_41D3_E6E42A92D2AF.label = ››
Button_658C9DD2_5040_E2BD_41D1_528B47E6739D.label = ‹‹
Button_658D9DD6_5040_E2A5_41C5_3AC75907A5E5.label = ››
Button_65A66FF9_5040_3E6F_4193_3ECAA669E616.label = ‹‹
Button_65A74FFD_5040_3E67_41BC_79E219F7742F.label = ››
Button_65B679C2_5040_229D_41BE_C706221A5EFB.label = ‹‹
Button_65B779C6_5040_22A5_41A6_669DEEFCCFB1.label = ››
Button_65BA2555_5040_23A7_41C8_CE4C9EFE12D0.label = ››
Button_65BD4551_5040_23BF_41C7_6B5B9376062A.label = ‹‹
Button_65F96DA1_3638_9F78_41C0_B058FA0B69C8.label = ‹ NAZAJ
Button_65FA3DA4_3638_9F78_41AE_9B5EB932B03D.label = ››
Button_6607C19E_6177_2C70_41CA_CE094B8456D6.label = ‹‹
Button_6607FAC9_6176_DDD3_41C0_07BB860CBAB4.label = ››
Button_66749B7C_3E18_9BC8_41C2_8375DAE577A2.label = ‹‹
Button_6677EB7F_3E18_9BC8_41C0_9D56CEEC2083.label = ››
Button_66871070_3608_A5D8_4193_4DB96B01EF2D.label = ‹‹
Button_66C2E87A_504F_E26D_41A8_DEAA69C70639.label = ››
Button_66F9C07F_3608_A5C8_4191_6C44CFB05E5D.label = ››
Button_66FBA85E_504F_E1A5_41C3_2F0A53C0BF72.label = ‹‹
Button_6706E328_3E79_6B48_4192_EE55725DEE22.label = ››
Button_6707E322_3E79_6B78_41C4_0CC735D04AC5.label = ‹‹
Button_670A68CB_5040_62A3_41C6_5852B32A1681.label = ››
Button_670CC8C5_5040_62A7_41D1_30E6FB1BE23A.label = ‹‹
Button_6720CE72_3608_9DD8_41C9_2E62E8CEFEBB.label = ››
Button_672C7E5B_3608_9DC8_41B7_BBF37D0B0521.label = ‹‹
Button_6798CB3A_3608_FB48_41C3_03E12F93D99E.label = ››
Button_67A54B35_3608_FB58_41C8_CDE1D84BC83B.label = ‹‹
Button_67B10C2C_5043_E1E5_41CA_6B830CDCE148.label = ››
Button_67B7EC28_5043_E1ED_4187_56CF394A5B98.label = ‹‹
Button_67B848CE_3618_A6C8_41A7_4B52677BC12F.label = ‹‹
Button_67B918D4_3618_A6D8_41BE_EDCCC925AF77.label = ››
Button_7674235C_428C_182B_41C9_518FC1C800E4.label = ‹ NAZAJ
Button_7675E35E_428C_1827_41CB_D73931AFC6BE.label = ››
Button_76C3A493_574E_D3D3_41C9_4CD95BEA7F79.label = ››
Button_76C44491_574E_D3AF_4164_42704DEF5100.label = ‹ NAZAJ
Button_79EC8CF1_3D01_26F1_41C3_BDB6A7C244DF.label = ››
Button_79ED5CF8_3D01_26FF_41CD_9AC3FA790E25.label = ››
Button_79EDFCF4_3D01_26F7_41C5_6AEE0C300F70.label = ‹‹
Button_79EF4CEE_3D01_2513_41B2_13038262C9B5.label = ‹ NAZAJ
Button_79F05D05_3D01_2711_41B0_9E4325282EE2.label = ››
Button_79F08D01_3D01_2711_4174_340E2A7FF8FB.label = ‹‹
Button_79F19D08_3D01_271F_41B5_46EC505062E8.label = ‹‹
Button_79F29CFB_3D01_26F1_41CD_485496740E7D.label = ‹‹
Button_79F38CFE_3D01_26F3_41B5_44D67DE7A00B.label = ››
Button_79F48D14_3D01_2737_41CD_46E4F648A221.label = ‹‹
Button_79F54D1A_3D01_2733_41C9_5B8070E19E0A.label = ‹‹
Button_79F5ED17_3D01_2731_41A7_11C327624F5A.label = ››
Button_79F6FD0B_3D01_2711_4193_900F976A12CA.label = ››
Button_79F7BD11_3D01_2731_4186_8FD3E6F25E05.label = ››
Button_79F7DD0E_3D01_2713_41AF_75725EEFEE32.label = ‹‹
Button_79F83D21_3D01_2711_41C9_647E1F25E2DB.label = ‹‹
Button_79F90D24_3D01_2717_41C1_CE64AE625290.label = ››
Button_79FAED1E_3D01_2733_41CC_0089C7839D4E.label = ››
Button_7A5CE8D7_3B07_6D31_41AD_11E140C4824C.label = ‹ NAZAJ
Button_7A62F958_361B_67C8_41C1_9027AF174914.label = ››
Button_7A65E955_361B_67D8_41C6_AA28DF64B527.label = ‹‹
Button_7B7121FE_3D0F_7EF3_41AA_62DB48209294.label = ‹‹
Button_7B71A202_3D0F_7D13_41B8_F526538022D9.label = ››
Button_7B7261FB_3D0F_7EF1_41CD_490010065A8A.label = ››
Button_7B7291F4_3D0F_7EF7_41C0_2D92D0DA6CEA.label = ››
Button_7B7341F7_3D0F_7EF1_41B0_F2507621DA4B.label = ‹‹
Button_7B75A1F1_3D0F_7EF1_41C1_F41D5F24BACF.label = ‹‹
Button_7B76B1EE_3D0F_7F13_41BA_F0299E395817.label = ››
Button_7B7741EB_3D0F_7F11_41BB_D34381DD62B8.label = ‹ NAZAJ
Button_7CB74501_4D0C_5C60_41B5_74CB899E8B89.label = ››
Button_7FE31365_42B4_18E5_41CC_8FAD1B933715.label = ››
Button_7FEAF350_42B4_183B_41C0_BF7A0D9857E0.label = ‹‹
Button_8B8D3FED_4294_07E5_41B2_62B6B740373C.label = ‹ NAZAJ
Button_8B8E5FEF_4294_07E5_41B5_314FC53A2FAA.label = ››
Button_95DA8255_3B01_3D31_41CE_71ED9C9190B6.label = ‹ NAZAJ
Button_95DC325A_3B01_3D33_41B3_9764FDCBD9F1.label = ››
Button_9D7D169B_92FE_2266_41C8_11F29C8083FB.label = Lokacija
Button_9D7D169B_92FE_2266_41C8_11F29C8083FB.pressedLabel = Lokacija
Button_9D7D269B_92FE_2266_41A9_8754C974D3D6.label = O razstavi
Button_9D7D369B_92FE_2266_41C2_236DC578B2A0.label = Razstavni prostori
Button_9D7DB69C_92FE_2262_41E1_0834F310C61A.label = Kolofon
Button_9D7DD69C_92FE_2262_41C4_A09A6B50C421.label = Galerija slik
Button_9D7DF69C_92FE_2262_41B0_18E5D3A91E12.label = Načrt prostora
Button_AA7867F4_3F01_22F7_41C0_F810CD523D0A.label = ››
Button_AA790805_3F01_2D11_41C9_4790D96927AA.label = ››
Button_AA79A7FC_3F01_22F7_41A0_2623A6B3BA5D.label = ‹‹
Button_AA7B17EB_3F01_2311_41C6_B81B518CEA4D.label = ‹‹
Button_AA7BD7E3_3F01_2311_41C3_32522F8D66EA.label = ››
Button_AA7D27DA_3F01_2333_41B1_47F7A0B17FAC.label = ‹‹
Button_C6A11665_D087_3484_41CC_957F88A2BECC.label = ‹‹
Button_C6A42668_D087_348C_41D5_0B59FC99F6FF.label = ››
Button_D160D467_5FAA_D4D0_41C4_9A92DEE942A5.label = ››
Button_D166A457_5FAA_D4F0_41A8_7295A2B06EF8.label = ‹‹
Button_D20C1A08_63B7_7C50_41D4_90D0A6AD3DEA.label = ››
Button_D20DBA05_63B7_7C50_41D5_9C9CBED4113C.label = ‹‹
Button_D3107FBA_5FAB_73B0_41BF_3DB9FB0460C2.label = ››
Button_D3166FAD_5FAB_7450_41D7_7A1A15AA12F0.label = ‹‹
Button_D542984C_5FAF_5CD0_41C9_0AECE055F0B8.label = ››
Button_D549DCDC_5FB7_F5F0_41CF_907B0EBAF8A9.label = ‹‹
Button_D557CCE8_5FB7_F5D0_41D4_99D72631FC3A.label = ››
Button_D57D783D_5FAF_5CB0_41D2_A3440FB4DEE6.label = ‹‹
Button_D63119D1_50C0_62BF_41D2_6F98B08429E8.label = ‹ NAZAJ
Button_D63D79D3_50C0_62A3_41D1_21BAAD858B5B.label = ››
Button_D6D24960_5F9B_3CD0_41D1_C279F805FABF.label = ‹ NAZAJ
Button_D6D4896D_5F9B_3CD0_41C7_82D28761AD03.label = ‹‹
Button_D6D5B96A_5F9B_3CD0_41B7_4C5013897FB6.label = ››
Button_D6D61977_5F9B_3CB0_41CE_A8D470E95B7E.label = ››
Button_D780B941_5FB6_FCD0_41C4_897088BDB803.label = ››
Button_D7823937_5FB6_FCB0_41D2_4EBED9037C41.label = ‹‹
Button_D8C282AF_63B6_EC50_41D7_12F787D19FE4.label = ››
Button_D8C422A2_63B6_EC50_41D6_E026E27771E8.label = ‹‹
### Multiline Text
HTMLText_06D0296A_3B07_6F13_41BA_9867BEB5E718.html = POSLIKANE PANJSKE KONČNICE
Poslikane panjske končnice so z oljnimi barvami poslikane lesene čelne deščice na panjih kranjičih, zloženih v čebelnjakih. Čebelarji so po sličicah razločevali panje in lastnike, poleg tega pa so naslikanim svetim osebam panje simbolično izročali v varstvo in zaščito.
So izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami. Njen nastanek in razvoj so omogočile ugodne razmere ob razvitem čebelarjenju s sezonskim prevažanjem panjev na pašo. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic.
V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in zunaj Slovenije niso bile v navadi.
Poslikavali so jih večinoma preprostejši in samouški slikarji, ki so motive prevzemali s podobic, slikovnih biblij z Nemškega, grafik, časopisnih in knjižnih ilustracij, nemalokrat jih je navdihovala lastna domišljija. Motivika je v glavnem figuralna, zajema nad 600 različnih motivov, od katerih je dobra polovica nabožnih, s prizori iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze, iz svetniških legend in s podobami svetnikov. Med posvetnimi motivi zbujajo posebno pozornost živali v človeških vlogah, smešenje ženskih slabosti, krojačev in čevljarjev, gostilniški prizori, vojaški in eksotični motivi ter prizori, ki govorijo o razmerju med spoloma.
V tej zvrsti slikarstva se je razvila svojevrstna različica slikarskega sloga, hkrati pa je tudi najbogatejša evropska slikarska zbirka figuralne motivike pri nižjih družbenih plasteh. Je dragoceno pričevanje o kulturnih potrebah, pogledih na svet in o ustvarjalni moči kmečkega prebivalstva. V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo preko 750 poslikanih panjskih končnic.
POSLIKANE PANJSKE KONČNICE
Leseni figuralni panj v obliki psa. 1866.
Lesen figuralni panj v obliki vojaka. 2. pol. 19. stol.
Lončeni figuralni panj v obliki vojaka. 2. pol. 19. stol.
FIGURALNI ČEBELJI PANJI - STRAŽARJI IN ČUVARJI ČEBELNJAKOV
Figuralni čebelji panji na Slovenskem niso bili pogost pojav. Naročali in postavljali so jih le tisti čebelarji, ki so želeli še posebej obogatiti videz svojih čebelnjakov s poslikanimi panjskimi končnicami. So največje plastike ljudske likovne umetnosti.
V 19. in v prvi polovici 20. stoletja so pred nekaterimi kmečkimi čebelnjaki na Koroškem, Gorenjskem in Dolenjskem levo ali desno stali posamezni čebelji panji v obliki človeške ali živalske figure. Prvi predstavljajo vojaka, Turka ali kmeta, drugi psa ali leva. Pogostejši so bili v Srednji Evropi, zlasti na Poljskem in Slovaškem, kjer poznajo tudi takšne v obliki svetniških figur.
Tovrstni panji so votli in v njih je prostor za čebele. Zadaj imajo vratca za jemanje satja z medom. Pri panjih v obliki človeka je odprtina za izletavanje čebel na trebuhu, pri živalskih figurah izletavajo čebele skozi gobec. Figuralni panji so leseni, rezljani in poslikani, le redki so lončeni.
Razstavna postavitev. Foto: Joža Jamšek. Dokumetacija SEM.
PANJI IN KOŠI, ČEBELJA DOMOVANJA
(katalog predmetov)
Slovenski etnografski muzej hrani lepo zbirko čebeljih panjev in košev, ves čas pa zbira tudi slikovno dokumentacijo o čebelarstvu. Najbolj smo ponosni na našo zbirko poslikanih panjskih končnic, ki so posebnost ljudske umetnosti v svetovnem merilu, obenem pa kažejo na vrednost in pomen našega čebelarstva v preteklosti. Muzej hrani kar nekaj panjev, ki imajo poslikane končnice in jih na razstavi umeščamo v poseben prostor.
S temi poudarki se je kar sam ponujal koncept razstave, da bi preteklost in sedanjost slovenskega čebelarstva ponazorili s prikazom razvoja čebeljih bivališč.
Poleg čebelnjakov, ki jih lahko občudujemo na projekcijah, tvori osrednji del razstave skoraj štirideset različnih nekdanjih in današnjih panjev, izdelanih iz debel dreves ali desk ali pletenih iz slame ali šibja ter premazanih z mešanico ilovice in kravjeka. Na ogled je izbor panjev in čebeljih košev iz lastne muzejske zbirke, iz zbirke Posavskega muzeja Brežice in iz Čebelarskega muzeja v Radovljici.
Največja posebnost so morda korita, panji, ki so šli v pozabo že v 18. stoletju, saj so jih nadomestili ljudski, kmečki ali gorenjski panji, kasneje kranjiči. Te prikazujemo naložene na voz, ki pelje čebele na pašo, in ob poslikanih panjskih končnicah.
Zanimivi so tudi figuralni panji, ki so prejkone redkost, imeli pa so simbolično vlogo čuvajev čebelnjakov. Na ogled so trije: dva vojaka in pes. Tako preprosti kranjiči kot tudi panji iz debel in figuralni panji so kot zanimivost ponekod v rabi še danes.
Poleg historičnih oblik panjev so razstavljeni tudi naš tradicionalni AŽ panj, v svetu najbolj razširjen nakladni LR panj in Kirarjev panj ter štajerski nakladni panj, v katerih danes domujejo kranjske čebele.
Tradicionalni slovenski panj je torej AŽ panj za listovno čebelarjenje. To je naša posebnost, saj ostali čebelarski svet v več kot 90 odstotkih čebelari v nakladnih panjih, postavljenih na stojiščih. Čebelarji zatrjujejo, da je za naše podnebne in pašne razmere najbolj primeren. V začetku 20. stoletja ga je predstavil Anton Žnideršič in je daleč najbolj priljubljen panj, z njim namreč v njegovih različnih izvedbah čebelari več kot 90 odstotkov vseh slovenskih čebelarjev. Uveljavlja se tudi drugod po svetu. Zelo prikladen je tudi za prevažanje čebel na različna pasišča.
Glede na razširjenost kranjske čebele so, tudi za primerjavo, prikazani panji iz sosednjih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Avstrije. Prihajajo iz zbirke Etnografskega muzeja v Zagrebu in iz Štajerske čebelarske zveze v Gradcu.
Na naselbinskem griču Tell Rehov v dolini reke Jordan, ki je arheološko najdišče iz 10. stoletja pr. Kr., so našli zanesljive dokaze, da se je človek že v zgodnji fazi družbene organiziranosti pridobitno ukvarjal s čebelarstvom. S to dejavnostjo so se torej tedanji prebivalci, sodobniki kralja Davida in Salomona, ukvarjali znotraj svojih strjenih naselbin, kar pomeni, da urbano čebelarjenje obstaja, odkar lahko govorimo o mestnih naselitvenih oblikah. čebeljih družin v Sloveniji. Dom kranjske čebele je torej največkrat AŽ panj.
Maketa učnega čebelnjaka, »Step closer« čebelnjak, izdelali Staša Grašić, Bernarda Rijavec, Teja Kralj, Marisa Grnjak, Ines Hidič. Mentorji Miha Dešman, Gorazd Trušnovec, Vlatka Ljubanović. Čebelnjak stoji v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Foto Joža Jamšek.
Odprtje učnega Bzz čebelnjaka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Foto: Luka Dakskobler, 2017.
Urbani prostor narekuje tudi razvoj urbanih oblik čebelnjakov in čebeljih stojišč. V sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Mestno občino Ljubljana so študenti v okviru seminarja pod strokovnim vodstvom profesorja Mihe Dešmana zasnovali osem predlogov za urbana čebelja domovanja – čebelnjake in čebelja stojišča. Tri idejne zasnove so bile uresničene – Urbani učni mestni čebelnjak v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, čebelja stojišča v parku Tivoli v Ljubljani in čebelnjak »Medul«.
Maketa čebeljega paviljona, Bzzz čebelnjak, izdelali Žana Kveder, Urša Rot, Donna Dreisiebner, David Groleger.
Mentorji Miha Dešman, Gorazd Trušnovec, Vlatka Ljubanović. Foto Joža Jamšek.
Maketa čebeljega paviljona, Tivolske čebelice, izdelali Maj Drab, Urška Gregorčič, Gabrijela Petrovčič, Nina Pleško.
Mentorji Miha Dešman, Gorazd Trušnovec, Vlatka Ljubanović. Foto Joža Jamšek.
Čebelnjak Stanka Jurmana iz Funtkove ulice v Ljubljani.
Foto Franc: Šivic, 1965.
V zadnjem času lahko v večjih mestih po svetu sledimo razvoju tako imenovanega urbanega čebelarjenja. Ta temelji na gibanju za ozelenitev mestnih naselij, težnji k zdravemu načinu življenja, želji po samopreskrbi in celostnem stiku z okoljem ter boljši družbeni ozaveščenosti o pomembnosti čebel za ohranjanje ekosistema in naše preživetje. V Ljubljani je eden izmed pionirjev urbanega čebelarjenja Franc Petrovčič, ki že od leta 2011 uspešno čebelari na terasi Cankarjevega doma in v BTC Cityju. Gostoljubje daje čebelam vedno več različnih ustanov, od Centra kulture Španski borci v Mostah do Hotela Park.
Urbani modularni čebelnjak, Medul, izdelali Iva Sodnik, Mojca Kostrevc, Ema Hrabrić, Denis Vrenko, Matej Kolar.
Mentorji Miha Dešman, Gorazd Trušnovec, Vlatka Ljubanović, Sara Slivnik. Foto Joža Jamšek.
Arhitekt Jože Plečnik je postavil čebelnjak na vrtu svoje hiše v Trnovem v Ljubljani. Foto: Doris Kordić.
ČEBELJA POT V LJUBLJANI
Glavno mesto Republike Slovenije Ljubljana se ponaša z nazivom Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2017, ki ji ga je podelila Čebelarska zveza Slovenije za njena prizadevanja na področju čebelarjenja. Čebelarstvo ima posebno mesto v sklopu razvoja podeželja in povezuje pomembni področji – samooskrbo s hrano in ohranjanje biodiverzitete. Na območju Mestne občine Ljubljana deluje preko 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več kot 5.000 panji.
Mestna občina Ljubljana je leta 2015 zasnovala Čebeljo pot. Njena vsebina temelji na bogati tradiciji čebelarjenja in obsega tako kulturno kot naravno dediščino, povezano s čebelami in čebelarstvom. Poleg predstavitve posameznih točk gre predvsem za program, ki zdaj povezuje 35 partnerjev, ki na različne načine skrbijo za dobrobit čebel v mestu, od izobraževalnih in kulturnih ustanov, ustanov, povezanih z zdravjem, do gospodarskih ustanov, čebelarskih društev, nevladnih organizacij in seveda čebelarjev.
Eden izmed proizvodov Čebelje poti je »ljubljanski med«. Ne gre za blagovno znamko, temveč za standard – cvetlični, kostanjev ali gozdni med z območja Mestne občine Ljubljana, s certifikatom SMGO – Slovenski med z geografsko označbo.
Ljubljana ima Medarsko ulico, kjer je do začetka 20. stoletja potekala prodajala medu. Foto: Doris Kordić, 2016.
Urbani čebelar Gorazd Trušnovec pregleduje panje na strehi Centra kulture Španski borci. Foto: Luka Dakskobler.
Ena izmed upodobitev čebel na fasadah hiš v Ljubljani. Foto: Doris Kordić, 2016.
Urbani čebelar Franc Petrovčič skrbi za čebele na strehi Cankarjevega doma. Foto Luka Dakskobler.
Koš za čebele iz viter in srobota ("koš iz škrabotine"), premazan z mešanico ilovice in kravjaka, Gorca, Haloze.
Prva polovica 20. stoletja. Zbirka SEM.
Panj iz hrastovega debla, Nebojan pri Petrinji, Hrvaška, 19. stoletje. Zbirka Etnografskega muzeja v Zagrebu.
Čebelarjenje v mestu. Foto: Joža Jamšek.
ČEBELARJENJE V MESTIH
Maruška Markovčič, Gorazd Trušnovec
Koš za čebele iz slame in vrbovih viter, sredina 20. stoletja, Melinci, Prekmurje. Zbirka SEM.
Koš za čebele iz divje trte, premazan z mešanico kravjaka, žitnih plev in luga. Bosanska Posavina,
19. stoletje. Zbirka Etnografskega muzeja v Zagrebu.
Panj, izdelan iz odrezanega bukovega debla, Rašica, Dolenjska. Prva polovica 20. stoletja. Zbirka SEM.
Dve koriti – panja za čebele iz prirezanih bukovih debel, kakršni so bili v rabi do 18. stoletja. Zbirka SEM.
Panj, izdelan po letu 1945 iz zaboja UNRRA (mednarodna pomoč Združenih narodov beguncem in žrtvam vojne).
Zbirka Posavskega muzeja Brežice.
AŽ panj, desetsatnik, izdelal Rudolf Kapš (roj. 1916) v letih 1936–37. Občice, Dolenjska. Dar: Franc Kapš.
Koš za čebele iz divje trte in klanega šibja, premazan z blatom, iz ženskega samostana Đipša, Fruška gora, Srbija,
19. stoletje. Zbirka Etnografskega muzeja v Zagrebu.
Koš za čebele iz ržene slame, okolica Ozlja, 1950. Zbirka Etnografskega muzeja v Zagrebu.
Koš za čebele, Slamna vas pri Metliki, začetek 20. stoletja. Zbirka SEM.
VERA V ODREŠENJE
Podobe božjepotne Marije raznih ikonografskih tipov, Marijino kronanje in svetniki, zlasti zavetniki, so značilen motivni svet za razne zvrsti evropske kmečke umetnosti v 18. in 19. stoletju, ki jo z ohlapnim imenom imenujemo ljudska umetnost. Gre za standardni ljudsko umetnostni ikonografski repertorij, kakršnega najdemo na slikah na steklo, na pročelnih poslikavah in na poslikanem pohištvu.
Poseben sklop tvorijo motivi iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze. Tako eni kot drugi se pojavijo na poslikavah slikarjev panjskih končnic, ki so slikali v tradiciji podeželske obrtniške slikarske veščine v 3. in 4. desetletju 19. stoletja. Takšna je bila npr. delavnica Leopolda Layerja iz Kranja, katere sodelavci so se pri izbiri motivov zgledovali po starejših slikovnih Biblijah.
V 4. in 5. desetletju 19. stoletja je opaziti velik porast motivov svetniških legend ter cerkvenih opravil in simbolov. Slikarji so se zanje zgledovali po podobicah. V ikonografiji svetnikov je z vidika zasledovanja čebelarske tematike zanimivo, da je Job nadomestil sv. Ambroža. Pri tem gre za naslon na ljudsko pesem, ki pravi, da je Job plačal godcem s črvi, ki so se spremenili v zlatnike. Imeti jih je želela tudi žena in črvi, ki ji jih je dal, so se spremenili v muhe, te pa so se ji zapodile v lase. Muhe so bile tudi ime za čebele, zato so prešle v motiviko panjskih končnic in prevzele vlogo čebel, Job pa vlogo zavetnika čebelarjev. Ob Jobu je zato upodobljen čebelnjak, namesto prijateljev iz srednjeveške motivike so naslikani godci in žena.
Da so svetniki zares postali slovenski zavetniki, priča motiv legende o sv. Antonu Padovanskem ali priči iz pekla. V slovenskih zadevnih legendah je dogodek postavljen na grad Smlednik blizu Ljubljane in zato so upodobljenci razen svetnika in uradnika oblečeni v gorenjske kmečke obleke.
Adam in Eva v raju, 2. pol. 19. stol.
Sv. Anton Padovanski; prizor iz Smledniške legende, 1872.
Pomor čebel. Dokumentacija Tehniškega muzeja Slovenije.
VSAKDANJIK
Morda so najbolj zanimivi in mikavni motivi, ki govorijo o vsakdanjem življenju v vaškem okolju. Kot taki so edinstvena izjema v ikonografski zbirki ljudske likovne umetnosti, osredotočene sicer na religiozno motiviko. Z veliko verjetnostjo so izvirni in so nastali iz življenjskih izkušenj, saj prikazujejo opravila na polju, grabljenje in vardevanje sena, kmete, ki vodijo bika, kovača, obrtnika pri delu, oglarja pri kopi, šivilje, tovorjenje brusov, voznika in vožnjo sodov. Del vsakdanjika so bile nesreče, npr. nesreča pred mlinom, in zabava, ki jo prikazujejo gostilniški prizori, kegljanje, muzikanti, ples, pijani fantje, prinašanje pogostitve godcu in sprevod cirkusantov.
V to skupino sodijo tudi zgodovinski motivi: Arhimedova smrt, Hudič vzame Napoleona, Kralj Matjaž in Pogodbeniki Svete alianse. Sem bi lahko uvrstili tudi prizore Martina Lutra z ženo Katarino von Bora, vendar je zaradi posmehljivega, skoraj karikiranega, slikarskega izraza njihovo sporočilo drugačno - opominja namreč na neprimernost zakonske zveze med bivšima duhovnikom in nuno.
Med zelo pogostimi motivi najdemo motiv Pegama in Lambergarja, ki je lokalna različica upodobitev konjeniških dvobojev, ki pa temelji predvsem na slovenskem ljudskem slovstvu in junakih iz našega okolja.
Pogodbeniki Svete alianse, sredina 19. stol.
Kegljanje, 2. pol. 19. stol.
Pegam in Lambergar, 1837.
ČLOVEK IN ZLO(BA) ALI SPOGLEDI S HUDIČEM
Poslikave na končnicah panjev pripovedujejo tudi o zlu in spopadanju z njim. Pogosto ga pooseblja hudič v najrazličnejših vlogah. Posebno skupino tvorijo motivi, ki smešijo ženske slabosti. Med najbolj znanimi sta hudič babi brusi jezik in babji mlin, ki sta nastala s posnemanjem motivov z grafik. Izvirni pa so motivi hudičev, ki perejo žensko perilo ali ga vozijo, prav tako so izvirni motivi moža, ki vozi pijano ženo, mož, ki vpreže ženo v brano, ali motiv, ko si terica zaželi fanta in reče: »Pa naj bo sam hudič!« in ta res pride. Posmehljive narave so motivi, na katerih se družijo ženske in hudiči: hudič ukrade ženski lonec z ognjišča, ženska podi hudiča, ki ji je zvrnil lonec, in ženski podita hudiča, ki jima kaže osle.
Ženske so večkrat tarča posmeha. Eden takih motivov je tudi boj za hlače, ki je vseevropski in znan vsaj iz 15. stoletja. V našem okolju je dobil pomen smešenja ženske neumnosti. Ženske naj bi se borile za hlače namesto za moža. Kot tak je lahko tudi namig na čase, ko je bilo premalo moških, ali na prihodnost, ko jih bodo bolj zanimale hlače kot moški.
Dva hudiča pereta žensko perilo, tretji ga lika, med 1870-1923.
Boj za moške hlače, 1878.
Zemljevid razširjenosti medonosne čebele. Vir: Katalog razstave Made in Carnica, Pavlova hiša, 2010.
Kje vse je doma kranjska čebela in kakšno je njeno domovanje?
Po zadnji poledenitvi pred 10.000 leti se je razvila na širokem območju med vzhodnimi Alpami in Visokimi Turami do Karpatov in severne Makedonije.
Živi na širšem območju jugovzhodne in srednje Evrope, iz zgodovinskih razlogov pa velja za njeno domovino Slovenija. Najdemo jo tudi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, Hrvaški, na Madžarskem, v Romuniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, umetno naseljeno tudi v Nemčiji in še marsikje.
Koš za čebele iz viter, vrbja in srobota ("koš iz škrabotine"), premazan z mešanico ilovice, apna in kravjaka, Dolane, Haloze, ok. leta 1928. Zbirka SEM.
Koš za čebele iz pšenične slame in vrbovih viter, prva polovica 20. stoletja, Melinci, Prekmurje. Zbirka SEM.
Koš za čebele iz ržene slame in leske. Na vrhu ima lesen pokrov za odvzemanje medu, Martinci Zlatarski, Hrvaško Zagorje, 1949.
Zbirka Etnografskega muzeja v Zagrebu.
Panj, izdelan po letu 1945 iz zaboja za orožje. Zbirka Posavskega muzeja Brežice.
Koš za čebele, trnka, pleten iz divje trte, premazan s slamo in kravjakom, Drenovac Banski, Glina, Hrvaška, 1950.
Zbirka Etnografskega muzeja v Zagrebu.
Skladovnični panj za čebelarjenje z zadnje strani, ki ga je izdelal južnoavstrijski izdelovalec Dötzl v času okrog druge svetovne vojne.
Last Steirischer Landesverband für Bienenzucht, Steirische Imkerschule / Štajerske čebelarske zveze in izobraževalnega centra v Gradcu.
Koš za čebele, Slemen, Štajerska, prva polovica 20. stoletja. Zbirka SEM.
Model čebelnjaka (uljnjaka) s poslikanimi panji, 1863. Zbirka SEM.
Koš za čebele, starejši tip, izdelan iz ržene slame in viter, ok. Leta 1880. Kobilje, Prekmurje. Zbirka SEM.
Panj, izdelan iz odrezanega lipovega debla, v rabi domnevno do tridesetih let 20. stoletja. Zbirka SEM.
Koš za čebele, Slemen, Štajerska, prva polovica 20. stoletja. Zbirka SEM.
Koš za čebele iz ržene slame in viter, Stojnci, Štajerska, ok. leta 1910. Zbirka SEM.
Koš za čebele iz ržene slame in viter, Stojnci, Štajerska, ok. leta 1910. Zbirka SEM.
Koš za čebele (»čelni koš«) iz ržene slame, okrog leta 1910, Bukovci, Haloze. Zbirka SEM.
Koš za čebele iz slame. Gornja Bistrica v Prekmurju, prva polovica 20. stoletja. Zbirka SEM.
Tako so nekoč na krošnjah prenašali kranjiče na pašo.
Vir: Dokumentacija SEM.
Skulptura Kranjska čebela, avtor Guillermo Escalante, 2018.
Janšev čebelnjak na Breznici je pomemben kulturni spomenik. Foto: Franc Šivic, 2009.
Voz z legami za prevoz čebel na pašo, s panji kranjiči. Zgornja Radovna, 1. polovica 19. stoletja.
Zbirka Čebelarskega muzeja v Radovljici.
Čebelnjak s poslikanimi panjskimi končnicami, Poljanska dolina. Vir: Dokumentacija SEM.
Kranjska čebela. Foto: Richard Bartz.
SLOVENSKI ČEBELNJAKI
Nekdaj je bilo običajno, da ima domačija v sklopu gospodarskih poslopij še čebelnjak z nekaj panji ali nekaj košev š čebelami. Čebelnjake so postavljali v zavetrju, največkrat v sadovnjaku, obrnjene proti jugovzhodu. Gradili so jih nešolani mojstri, ki so znanje pridobili od prednikov, in ga oplemenitili z lastnimi izkušnjami, dognanji in ustvarjalnostjo.
Med je bil na kmetijah potrebno in cenjeno živilo kot sladilo, zdravilo, priboljšek in nepogrešljiv pa ob praznični peki. Kmetje se s čebelami niso dosti ukvarjali, med so točili enkrat na leto, v jeseni ali spomladi, in vzeli čebelam le, kar jim je ostalo. Znan je bil rek, da te čebela pusti takega, kot te najde – nič bogatejšega ali revnejšega.
Čebelnjak v Petrovi vasi, Bela krajina, 1912. Vir: Dokumentacija SEM.
• Streha je dvokapna, zadnji del je položnejši, sprednji del, napušč, pa je krajši, višji in bolj strm. Prav ta del je zanimiv in praktičen, saj varuje čebele pred pripeko, dežjem ter pred snegom in vetrom.
• Pod napuščem je opažni lok, ki usmerja s paše vračajoče se čebele k panjem.
• Panji so vanje zloženi tako, da so vidne njihove čelne strani. Če so poslikani, so prave galerije na prostem, in če so pisanih barv, opazno zaznamujejo okolje.
• Včasih stoji ob čebelnjaku ali je nanj pritrjen čuvaj – vojak, turek, medved, pes. V njihovi notranjosti je izdolben prostor za čebeljo družino. Takim panjem pravimo figuralni panji.
• Pod spodnjo vrsto panjev je naletna deska, na katero se usedajo čebele, ko se vračajo s paše, ali se ogrejejo, preden se vrnejo v panj.
• Zlasti novejši čebelnjaki imajo prostor za orodje, delo ali počitek, včasih tudi za druženje.
Klopca je namenjena opazovanju dogajanja v čebelnjaku in druženju z drugimi čebelarji.
Vedno več čebelarjev preureja svoje čebelnjake v apiterapevtske komore, v katerih je mogoče vdihavati zdravilni aromatični zrak, ki veje iz panjev. Čebelnjaki tako niso le manjše ali večje hišice, ki ščitijo čebele, temveč postajajo tudi zatočišča, v katerih se človekov duh in telo dobro počutita. To daje slovenskim čebelarjem nove možnosti za razvoj dejavnosti v prid širše skupnosti in v turistične namene.
Čebelnjak v Robanovem kotu z lepim, izrezljanim ostrešjem. Foto: Franc Šivic.
Čebelnjak v Ravnem Dolu na Dolenjskem.
Foto: Franc Šivic, 2013.
Čebelnjak na posestvu Brdo pri Kranju s poslikanimi panji znanih slovenskih slikarjev. Foto: Franc Šivic.
Zemljevid zaščitenih čebelnjakov na Slovenskem. Vir: Register nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, stanje april 2018.
Vir: Ministrstvo za kulturo, INDOK center.
Slovenski čebelnjak, podarjen ob obisku princa Charlesa, ki stoji na posestvu Highgrove, je poslikal slikar Romeo Volk.
Sonce srpana grozdje meči,
z medom navdana ajda diši.
(Slovenski pregovor)
Prevažanje čebel iz krajev s slabšo pašo na boljša pasišča, zlasti gozdna, je na Slovenskem večstoletna tradicija. V Sloveniji namreč ni krajev, kjer bi bilo dovolj paše vso čebelarsko sezono. Že nekdaj so po koncu košnje v dolini panje na ramenih prenašali na višje ležeča pasišča.
Značilnosti kranjske čebele
V svoji dolgi zgodovini je kranjska čebela razvila značilne morfološke in etološke značilnosti, ki jo ločijo od ostalih ras. Za kranjsko raso je značilno, da je čebela delavka srednje velika, vitka in z značilnimi temnimi obročki na zadku, na katerih so kratke sive dlačice. Splošen videz čebel delavk je siv.
Slovenski čebelarji zagotavljajo njen izvorni genetski material, skrbimo za njeno genetsko čistost in ohranjanje zanjo značilne mirnosti.
Ogroženost čebel
Krajnska čebela je bila nekoč divja čebela, danes pa je njen obstoj odvisen od človeka. Čebelar mora zagotavljati hrano za preživetje čebel, skrbeti za njihovo zdravje in zaščito pred škodljivci.
Glavna grožnja čebelam so zajedavske pršice varoje (Varroa destructor), ki so se pojavile po letu 1980. Te čebeljo družino uničijo, če jih čebelar ne zatira.
Najhujša čebelja kužna bolezen je huda gniloba.
V predelih z intenzivnim kmetijstvom ogrožajo čebele razna fitofarmacevtska sredstva.
Grožnjo pomenijo tudi klimatske spremembe, zlasti sušna poletja, ko primanjkujejo naravni viri hrane.
Zakaj je kranjska čebela tako razširjena?
Kranjska čebela je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu. V Sloveniji je dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo.
Ima izjemne lastnosti: je mirna, delavna in dolgoživa, ne zgreši svojega panja, dobro prezimi, porabi malo zaloge hrane, spomladi se hitro namnoži, je dobra graditeljica satja, odlično izrablja obilne paše, še posebej gozdne, ima dobro razvit čistilni nagon, zato je manj dovzetna za bolezni, se zlahka orientira in rada roji.
Njeno razširjenost gre pripisati velikim trgovcem, ki so s kranjsko čebelo trgovali na Kranjskem že v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju; tako jo je spoznal najširši čebelarski svet. Živahna trgovina z maticami poteka tudi danes.
Čebela delavka, matica in trot kranjske čebele. Foto: Franc Šivic.
Prevažanje se je razmahnilo s pojavom ajde v 15. stoletju, ko so čebele vozili na posebnih vozovih na pašo v drugi polovici avgusta. Tak način čebelarjenja se je z Antonom Janšo že konec 18. stoletja razširil tudi v druge avstrijske dežele, kar je doseglo sijajne uspehe pri donosu medu.
Prevažanje čebel je povezano s posebnimi znanji in veščinami, ki se neprestano izpopolnjujejo. Najpomembnejši medoviti drevesi sta jelka in smreka, sledijo jima pravi kostanj, lipa, akacija, javor in divja češnja.
Značilni slovenski čebelnjak, Lancovo pri Radovljici.
Foto: Franc Šivic, 2006.
Prevažanje nakladnih panjev. Foto: Žan Podbregar, 2017.
Čebelnjak v Arboretumu Volčji Potok.
Foto: Franc Šivic, 2007.
Tri generacije Bukovškovih čebelarjev pri svojem čebelnjaku na Golem Brdu pri Medvodah. Foto: Franc Šivic, 2008.
Čebelnjaki so značilnost slovenske kulturne krajine
V Sloveniji ostajajo čebelnjaki zaradi čebelarjenja z AŽ panji značilnost kulturne krajine in so naša dragocena kulturna dediščina. Tega se zavemo, ko drugod opažamo, kako ti zaradi prehoda na nakladni način čebelarjenja hitro izginjajo.
Čebelnjaki se po pokrajinah razlikujejo, najbolj pa smo ponosni na slovenski čebelnjak, ki ima že nekaj stoletij značilno obliko. Izhaja iz osrednje Slovenije in ga je v svojem delu Popolni nauk za vse čebelarje leta 1775 opisal že Anton Janša.
Večinoma so bili in ostajajo leseni, lahko pa so tudi zidani in različnih oblik. Registriranih imamo skoraj 14.000 čebelnjakov. Ker je torej pogost element slovenske kulturne krajine, ni vseeno, kako ga vanjo umeščamo in kako ga poslikavamo ali barvamo; z njimi lahko krajino bogatimo, zaradi vsiljivih barv ali poslikav pa so lahko tudi moteči.
Opazovalna postaja za medenje v Podstenicah.
Foto: Barbara Sosič, 2018.
V gozdovih je vsako leto več opazovalnih panjev na tehtnicah, ki samodejno sporočajo, koliko medu so nabrale čebele. Čebelarji se ob teh podatkih odločajo, kam in kdaj bodo peljali svoje čebele na pašo. V ta namen uporabljajo tovornjake, prikolice in zabojnike.
Nosila, krošnja za panje s kranjičem, začetek 20. stoletja.
Last Čebelarskega društva Črna na Koroškem.
Foto: Joža Jamšek.
Prevažanje čebel na pašo na vozu z legami, Gorje 1930. Vir: Dokumentacija SEM.
Pri čebelnjaku, Dolenjska. Vir: Dokumentacija SEM.
Prevozna čebelnjaka na polju oljne ogrščice, pri Kidričevem. Foto: Franc Šivic, 2012.
Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Tako je dr. Filip Rothschütz v nemški reviji Bienen-Zeitung leta 1857 prvič opisal kranjsko čebelo, ki je naša avtohtona čebelja rasa. Imenujemo jo tudi kranjska sivka, kranjica, sivka.
Znanstveno ime Apis mellifera carnica je bilo uveljavljeno leta 1879 v delu nemškega biologa Augusta Pollmana.
- Skladovnični panj, ki se imenuje tako , ker se zlaga v skladovnice v čebelnjakih in je dostopen od zadaj.
Značilnosti slovenskega čebelnjaka
AŽ panj.
Foto: Joža Jamšek.
AŽ PANJ
To je listovni panj, pri katerem je sate mogoče premikati kot liste v knjigi. S študijem tuje strokovne literature in lastne čebelarske prakse ga je razvil Anton Žnideršič (1874–1947), velečebelar iz Ilirske Bistrice. Z njim je želel slediti tradiciji, obenem pa čebelam v našem okolju omogočiti dober razvoj in s tem večje donose medu. Čebelarjem je olajšal delo v čebelnjakih in pri prevažanju na pašo. Pri snovanju se je zgledoval po panju nemškega učitelja Albertija. Temeljito ga je predelal in ga po večletnih poizkusih leta 1910 ponudil slovenski čebelarski javnosti. Kmalu so ga poimenovali »žnideršič« ali AŽ panj (skrajšano za Alberti-Žnideršič). Zlaga se v čebelnjak, kot so naši predniki nekdaj zlagali kranjiče.
Za ta panj so določene stalne mere, ki so plod dolgoletnih preizkušanj in dognanj. Danes ga poznamo v raznih izvedbah, tako po številu satov kot po številu nadstropij. Največkrat je sestavljen iz 10 satov ( 10 satar ), obstajajo tudi taki s 7, 9 in 11 sati. Žnideršič sam in mnogi slovenski čebelarji so ga stalno spreminjali in dopolnjevali. Razširil se je tudi v druge države, celo v Ameriko.
AŽ panj je slovenska blagovna znamka neprecenljive vrednosti in s tem pomembna sestavina slovenske kulturne dediščine. V njem domuje več kot 90 odstotkov od skupaj približno 200.000 čebeljih družin v Sloveniji. Dom kranjske čebele je torej največkrat AŽ panj.
Kirarjev panj.
Foto: Joža Jamšek.
Štajerski nakladni panj.
Foto: Joža Jamšek.
MOJSTRI SLIKARJI IN SLIKARKA
Poslikane panjske končnice delimo v slogovnem smislu v tri skupine. Končnice prve skupine so slikali poznobaročni in postbaročni obrtniško kvalificirani slikarji, ki so sicer slikali podobe za podružnične cerkve. Prepoznamo jih predvsem po bolj ali manj razpoznavnem plastičnem modeliranju draperije. Najznačilnejši predstavniki te slogovne skupine so iz slikarske delavnice Leopolda Layerja v Kranju, časovno so nastajale med letoma 1770 in 1912.
Končnice druge slogovne skupine so ustvarjali polkvalificirani kmečki slikarji, ki so slikali tudi slike na steklo, na pročelja kmečkih domov in na pohištvo. Zanje je značilna popolna ploskovitost in to, da so z barvami bolj risali kot slikali. Znaten del končnic tega sloga so ustvarili v Selški delavnici z vodilno slikarko Marijo Pavlič in v Štajerski delavnici v obdobju med 1829 in 1910, poleg teh pa še Janez Gosar na loškem ozemlju, tkim. Koroški slikar, Mojster okorne risbe in Mojster črnih obrisov ter Gregor Benedik iz Pungerta pri Škofji Loki.
V tretjo skupino sodijo končnice, ki so jih poslikali popolni samouki (npr. Miklavčič iz Volake), morda čebelarji sami. Njihove slikarije so zelo okorne, včasih nespretno posnemajo končnice iz prve in druge skupine. Na njih tudi redko zasledimo letnico. Predpostavljamo, da so večinoma nastale v prvi četrtini 20. stoletja.
Vrnitev izgubljenega sina, 1888. Štajerska delavnica.
Vesoljni potop, 1874. Obrtniška slikarska tradicija delavnice Leopolda Layerja, Kranj.
Personifikacija Poletja in Pomladi, 1890. Marija Pavlič in Sevška delavnica.
Obglavljenje sv. Janeza Krstnika, 1877. Mojster črnih obrisov.
Elija se loči od Elizeja, 1898. Koroški slikar (Peter Markovič?, Rožek).
14. postaja križevega pota: Jezusa položijo v grob, 1863. Mojster okorne risbe.
Ogrebanje roja, 1905. Miklavčič, Volaka nad Hotavljami.
Stara in nova noša. Gregor Benedik (1850 - 1923) ali njegovi pomočniki, Pungert pri Škofji Loki.
Prevozni čebelnjak pod gradom Štatenberg. Foto: Franc Šivic, 2007.
Živali neso lovca k pogrebu, 1891.
Krojači bežijo pred polžem, med 1870-1923.
Medved strelja lovca, 1858.
ČLOVEK IN ŽIVAL
V čebelarstvu se umni človek povezuje s strukturiranim svetom čebelje družbe. Zanje je ustvaril posebna bivališča, v njih skrbi zanje in zbira produkte čebelje dejavnosti. V duhovnem smislu so ta čebelja bivališča s poslikanimi končnicami panjev postala ogledalo njegovih nazorov o njem samem in o svetu, v katerem živi in se bori za preživetje. V njem imajo vidno vlogo njegova razmerja z živalmi, pri čemer prizori z njimi odslikavajo družbene vloge upodobljenih oseb.
Podoba medveda, ki strelja lovca, je nerealna, vendar sporoča, da gre za malomarnega lovca, ki je zaspal. Situacijo je izkoristil medved, ki mu je ukradel puško, s katero sedaj strelja nanj.
Smešenje krojačev in čevljarjev v številnih različicah, npr. kozel žre in serje krojača, polž podi krojače ali veter razpihava krojače ob prisotnosti škarij, vatla in likalnika kot njihovih značilnih predmetov, priča o njihovem družbenem statusu. Ti poklici so bili v kmečkem okolju proletarski in kot taki deležni podcenjujočega odnosa.
Posebno skupino tvorijo motivi živali v človeških vlogah. Tak je motiv živali, ki nesejo lovca k pogrebu, ki izhaja iz evropske skupine upodobitev. Te kažejo »narobe svet«, začetki te motivike pa segajo v srednji vek. V 17. in 18. stoletju se je širila zlasti z grafikami. O samem motivu je znanih več interpretacij: lovec si je takega pogreba želel in Bog ga je uslišal; lovec se je ponesrečil, zato so ga živali odnesle v grob; živali so pobile lovca in se sedaj veselijo njegove smrti.
Najstarejša datirana poslikana panjska končnica iz zbirke SEM: Sv. Urban, 1770.
Najmlajša končnica iz zbirke SEM: Hudič pelje Lutra in Katrco v pekel.
Po motivu iz 19. stoletja. Strojna vezenina, napeta na deščico. Vezenje Ercigoj, 2014.
ŠTAJERSKI NAKLADNI PANJ
Steirisches Schulmagazin, ki so ga razvili v Štajerski čebelarski šoli v Gradcu. Nastal je v šestdesetih letih 20. stoletja in je najznačilnejši panj štajerskih čebelarjev. Last Steirischer Landesverband für Bienenzucht, Steirische Imkerschule / Štajerske čebelarske zveze in izobraževalnega centra v Gradcu.
Nakladni panj.
Foto: Joža Jamšek.
NAKLADNI PANJ
Ameriški duhovnik Lorenzo L. Langstroth (1810–1895) je sredi 19. stoletja ugotovil, da je najbolj naravno, če čebelam v panju po potrebi večamo oziroma manjšamo prostor. Pozimi, ko so stisnjene v gručo, potrebujejo malo prostora, do poletja, ko se hitro množijo, pa jim prostor povečujemo z nakladami. Po pobiranju medu naklade odvzamemo in jim prostor ponovno zmanjšamo. Upravljamo ga od zgoraj in ga postavljamo na prostem, posamič ali po več skupaj ob robovih gozdov, na posekah in na vrtovih. Biti morajo nekoliko od tal. V Sloveniji srečamo nakladni panj v več izvedbah, najpogostejši je LR panj (Langstroth-Rootov panj), ki je nakladni panj z desetimi visečimi satniki, navadno v dveh ali več nakladah.
Na ta način v svetu čebelari več kot 90 odstotkov čebelarjev.
KJER SO ČEBELE DOMA ON-LINE
Slovenci smo narod čebelarjev, imamo jih kar 11.000, kar nas v glede na število prebivalcev uvršča v sam vrh sveta. Ponosni smo na svojo čebelarsko dediščino, na njene posebnosti, kot so avtohtona kranjska čebela, tradicionalni panji, poslikane panjske končnice, čebelnjaki in prevažanje čebel na paše. S čebelarstvom je povezan skupek veščin in znanj, ki botrujejo uspešnemu delu s čebelami in z njimi povezanimi čebeljimi pridelki. Vse to se že stoletja prenaša iz roda v rod in se obenem dopolnjuje in plemeniti.
Prav zato je Slovenski etnografski muzej leta 2018 v letu evropske kulturne dediščine ter ob proglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel, kar se je zgodilo na pobudo Slovenije, pripravili razstavo o dediščini čebelarstva in njenih sodobnih razsežnostih. To je imel za pomembno poslanstvo, s katerim je želel tako domačim kot tujim obiskovalcem spregovoriti o pomenu in posebnostih slovenskega čebelarstva in z njim povezane kulturne dediščine. Tako je želel širiti zavesti o pomenu čebel, čebelarjenja in čebeljih pridelkov nekdaj in danes in pokazati na njihovo prisotnost v življenju Slovencev.
Na razstavi sta bili tako na ogled projekciji čebelnjakov nekdaj in danes, predvsem pa smo želeli na pokazati na razvoj čebeljih bivališč – panjev, v katerih je živela in še živi kranjska čebela. Ker je ta rasa čebel avtohtona tudi v sosednjih državah, med drugim na Hrvaškem, smo razstavljali tudi bogato zbirko panjev iz Etnografskega muzeja v Zagrebu. Razstava je bila tudi priložnost za ponovno predstavitev svoje edinstvene zbirke poslikanih panjskih končnic. Opozorili smo na vedno bolj popularno čebelarjenje v mestih ter predstavili dobrodejne učinke čebeljih pridelkov in apiterapije za človeka.
Načrtovanega gostovanja razstave v Etnografskem muzeju v Zagrebu jeseni 2020 žal nismo mogli realizirati, zato njeno vsebino oživljamo tudi za njihovo publiko s povezavo na virtualno razstavo na spletni stani Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.
- Nakladni panj, v katerem se prostornina bivališča lahko prilagaja velikosti čebelje družine; dostopen je z vrha.
Čebelnjak pod Golico. Foto Franc Šivic, 2010.
Stojišče nakladnih panjev. Foto Žan Podbregar, 2017.
PANJ JE ČEBELARJEVO ORODJE
Vsak čebelar mora svojim čebelam zagotoviti dobre življenjske razmere, jih skrbno opazovati in poznati njihovo življenje, skrito za stenami panja. Panj mora najprej omogočati prostor za dobro počutje in razvoj čebel, čebelarju pa omogočati uporabo pridobljenega znanja in veščin za dober pridelek s čim manj stroški in truda.
Čebelja družina deluje kot celota, tako glede hrane kot v primeru ogroženosti. Pozimi šteje okoli 10.000 članov, na vrhuncu sezone pa tudi več kot 60.000. Že Anton Janša je v svojem Popolnem nauku za vse čebelarje priporočal panj, ki ga je mogoče večati in manjšati glede na število čebel v njem.
Vsak panjski sistem ima svoje prednosti in pomanjkljivosti; čebele v njem so odvisne predvsem od čebelarjevega znanja in obvladovanja tehnologije.
V Sloveniji poznamo dva glavna tipa panjev:
KIRARJEV PANJ
To je izvirni slovenski skladovnični panj. Skonstruiral ga je Franc Kirar (1893–1978), štajerski velečebelar, v začetku dvajsetih let 20. stoletja. Imel je svojo tehnologijo pridelovanja medu v panjih s posebnimi sati s kovinsko hrbtenico, ki je danes narejena iz plastike. Poznamo ga v treh velikostih in ima številne zagovornike. Kirarjev panj tipa B je nastal leta 1948. Uporabljajo ga predvsem na Pohorju in v okolici Maribora.
Panj v obliki polklade s poslikano končnico: Vstajenje.
Panj kranjič s poslikano končnico: Poklon sv. Treh kraljev, Gorenjsko.
Panj kranjič s poslikano končnico: Kristusovo trpljenje v petih slikah, 1854. Kranj.
Zadelavina ali propolis
Zadelavino nabirajo čebele na smolnatih delih rastlin (topol, kostanjev, smrek …), v panj pa jo prinašajo v koških na zadnjih nožicah. Z njo zadelajo špranje in premažejo vse dele panja, da ga obvarujejo pred mikroorganizmi.
Je odličen antiseptik z močnimi antibiotičnimi učinki, ščiti tako pred bakterijami kot pred virusi. Pospešuje celjenje ran, pomaga pri zdravljenju vnetij in krepi imunski sistem. Pogosto se uporablja pri zdravljenju revmatičnih in ustnih obolenjih, pri vnetju prebavil, težavah s kožo ipd. Uporablja se kot mazilo, tinktura ali kot emulzija.
Pridobivanje matičnega mlečka. Foto: Franc Šivic.
Matični mleček
Izločajo ga mlade čebele delavke, z njim hranijo matice, njihove ličinke kot tudi čebelje in trotovske ličinke. Odlično pomaga k splošnemu dobremu počutju, povečuje odpornost, spodbuja vitalnost, krepi umske in fizične sposobnosti, uravnava presnovo in delovanje živčevja.
Cvetni prah
Čebele ga nabirajo na prašnikih cvetlic in ga prinašajo v panj v koških na zadnjih nožicah. Zanje je edini vir beljakovin, poleg medu in vode pa tudi njihova glavna hrana.
Odličen je za uravnavanje prebavnih motenj, pri krepitvi imunskega sistema, upočasnjuje staranje, krepi vid in pozitivno vpliva na razpoloženje in sposobnosti človeka.
Svež cvetni prah. Foto: Franc Šivic
Čebelji strup
Čebele ga izločijo ob piku iz žlez strupnic. Čeprav so njegove zdravilne učinke poznali že v antiki, velja za začetnika moderne apiterapije mariborski zdravnik Filip Terč. S čebeljimi piki je zdravil artritis že konec 19. stoletja. Študije so pokazale, da je učinkovit pri zdravljenju kronične bolečine, vnetij, sklepnih obolenj in poškodb, znižuje krvni tlak, holesterol v krvi ipd. Vnašamo ga s piki čebel ali kot mazilo, z injekcijami, masažo, inhalacijami, v obliki tablet in z akupunkturo.
Zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka se s čebeljim strupom lahko zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo.
Čebelji pik. Foto: Franc Šivic.
KOLOFON
Idejna zasnova razstave: Barbara Sosič, dr. Bojana Rogelj Škafar
Avtorji besedil: Barbara Sosič, dr. Bojana Rogelj Škafar, Maruška Markovčič, Gorazd Trušnovec
Oblikovanje in postavitev razstave: 360pano, Tomislav Király s.p., Jure Rus (SEM), Blaž Verbič (SEM)
Koordinatorki razstave: Željka Petrović Osmak, EMZ, Barbara Sosič, SEM
Fotografije: Joža Jamšek, Jure Rus, Franc Šivic, Dokumentacija SEM, et al.
Jezikovni pregled: Vilma Kavšček, Božidar Premrl
Prevod v hrvaščino: Metka Jelenc, Solveig obrt, Dražen Jerman (strokovni nasveti)
Prevod v angleščino: Franc Smrke, David Limon
Video: Nadja Valentinčič Furlan, SEM; Marko Kumer, Ena Banda
Komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić (SEM) in Ivana Lušić (EMZ)
Zvočni ambient razstave: Laren Polič Zdravič
Zvoki čebel iz video posnetkov: dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Promocijsko-izobraževalni programi v Etnografskem muzeju Zagreb: Željka Jelavić, Anastazija Petrović, Silvija Vrsalović
Produkcija: Slovenski etnografski muzej. Zanj: dr. Tanja Roženbergar
Čebele in čebelji pridelki dobrodejno vplivajo na človeka
Vedno več čebelarjev preureja svoje čebelnjake v apiterapevtske komore, v katerih je mogoče vdihavati zdravilni aromatični zrak, ki veje iz panjev. Čebelnjaki torej niso le manjše ali večje hišice, ki ščitijo čebele, ampak postajajo zatočišča, v katerih se dobro počutita človekov duh in telo. Čebelji pridelki, kot so med, propolis, cvetni prah, vosek in matični mleček, dobrodejno vplivajo na zdravje, apiterapija s čebeljim strupom pa dobro učinkuje pri zdravljenju revmatoidnega artritisa in drugih obolenj.
Vdihavanje aromatičnega zraka, ki veje iz panja. Foto: Franc Šivic.
Slovenski čebelarji proizvajajo varen in visoko kakovosten med. Vir: splet.
Med
Že od nekdaj je vse, kar je povezano z medom, za človeka dobro in blagodejno. Med je bil nekoč edino sladilo. V Sloveniji ga danes porabimo več, kot ga pridelamo, v povprečju vsak Slovenec poje nekaj več kot kilogram medu na leto.
Že od nekdaj je med nepogrešljiv tudi v domači lekarni, saj vsebuje pravo bogastvo snovi: sladkorje, minerale, aromatične snovi, vitamine, aminokisline, hormone, kisline in encime. Za organizem je odličen vir energije in izboljšuje njegovo odpornost.
Že v preteklosti so si z njim pomagali pri zdravljenju prehlada, celjenju vseh vrst ran, opeklin, blaženju oteklin in udarcev, danes ga uporabljajo tudi pri zdravljenju pljučnih bolezni, prebavnih težav, v kozmetiki in kot učinkovit antioksidant.
Imamo cvetlični (nektarni) in gozdni (manov) med. Najpogostejše vrste so akacijev, lipov, kostanjev, hojev in smrekov med.
Nekatere vrste medu se rade strdijo, zato mu rečemo tudi strd. Ponovno ga utekočinimo s segrevanjem, a ne več kot na 40°C!
Voščena sveča. Foto: Blaž Verbič.
Vosek
Čebele ga proizvajajo v voskovnih žlezah in z njim gradijo celice satja. Največ se uporablja za izdelavo sveč ter v kozmetiki in v farmaciji za izdelavo različnih mazil, obližev in dišav. Pomešan z medom se žveči pri vnetjih ustne votline ali obolelih zgornjih prebavilih, pri astmi in senenem nahodu.